Izolski občinski svet je sprejel OPN – krovni prostorski akt, ključen za razvoj občine in kakovostnega življenja njenih prebivalcev. Izola se je tako pridružila Ankaranu, ki ga je sprejel lansko leto, in ostalim 185 občinam, ki že imajo OPN. Na 17. redni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem prostorskem načrtu, ki je temeljni prostorski akt. Gre za prvi celoviti prostorski načrt, ki skladno z novo zakonodajo določa namensko rabo celotne občine in daje možnost njenemu nadaljnjemu prostorskemu razvoju.
Po sprejetju OPN so v javnosti zaokrožile številne špekulacije o pozidavi območja nekdanje tovarne Argo s stanovanji za vikendaše. Občina Izola je zaradi preštevilnih nerazumevanj in slabega poznavanja vsebine OPN sklicala javno tribuno v Art Kinu Odeon, ki se je je udeležilo okrog 80 oseb.
V predstavitvi in kasnejši razpravi, ki sta trajali dobri dve uri, so predstavniki občine predstavili objektivna dejstva, prisotni pa so zastavili številna konkretna vprašanja, na katera je odgovarjal mag. Marko Starman, vodja občinskega Urada za prostor in nepremičnine.
V svoji predstavitvi je povedal, da je bilo od 265 pripomb na OPN upoštevanih 130, večina ostalih se je nanašala zgolj na zasebne interese tistih, ki so želeli graditi nove stavbe na kmetijskih zemljiščih. Poudaril je tudi, da se je vse posege na kmetijskih zemljiščih nadomestilo z novimi kmetijskimi zemljišči, npr. kmetijske površine, kjer naj bi bila v bodoče poslovna cona, se bo nadomestilo z ureditvijo in čiščenjem zaraščenih kmetijskih teras v izolskem amfiteatru, tik ob obstoječih oljčnikih in vinogradih. Kmetovalci bodo ta nova kmetijska zemljišča lahko vzeli v najem. Kot je še izpostavil mag. Starman, je bil postopek sprejemanja OPN odprt in dolgotrajen, javnost pa je bila vanj večkrat vključena. Javna razprava je bila odprta več kot 5 mesecev.
Med prisotnimi v dvorani so bili tudi predstavniki organizacij in podjetij, ki jim OPN neposredno omogoča prostorsko širitev ter uresničevanje njihovih razvojnih načrtov.
Tako je prisotne najprej nagovoril mag. Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola, ki je prosil za čimprejšnjo uveljavitev OPN, saj je bolnišnica že pripravljena na dolgo načrtovano širitev prostorov, ki jih nujno potrebuje.
Dr. Dušan Deisinger, strokovni direktor bolnišnice, je pred prisotnimi povedal: »Želimo širiti naš program za paciente. Pridobili smo denar, imamo dovolj izvajalcev, a je zmanjkalo prostora. Zato rabimo OPN.« Tudi prof. dr. Marjeta Zorc, direktorica Kardiološke ordinacije Medicor, ki trenutno gostuje v pritličju izolske bolnišnice, je poudarila pomen OPN za njihovo kliniko, saj imajo v načrtu širitev kapacitet in izboljšanje pogojev zdravljenja pacientov, za kar potrebujejo dodatne prostore, ki jim jih omogoča uveljavitev OPN.
Zoran Nemanič z izolske policijske postaje je prav tako poudaril pomen OPN, saj omogoča Policiji gradnjo nove, moderne policijske postaje, ki bo zagotavljala boljše pogoje dela in povečano varnost vseh občanov. »Obstoječa stavba policijske postaje v centru mesta komaj še zagotavlja minimalne standarde za delo policistov,« je povedal Nemanič.
Oglasila sta se tudi Egon Lovrečič, predsednik Gasilske zveze Izola, in Zdenko Deželak, poveljnik izolske civilne zaščite. Oba sta izpostavila nujnost gradnje novega gasilskega doma, ki bo znatno izboljšal pogoje delovanja obeh organizacij s področja zaščite in reševanja.
OPN ni pomemben samo za javne zavode in institucije, ampak tudi za nadaljnji razvoj številnih zasebnih podjetji. Eno takih je Hotel Delfin, ki je tik pred večjo investicijo v nov hotel in podzemno garažno hišo. Zadnja bo pomembno vplivala na reševanje parkirne zagate v tem delu Izole. Nina Golob, direktorica Hotela Delfin: »Pred štirimi leti smo se odločili kupiti sosednja zemljišča in zgraditi nov hotel ob obstoječem. Smo tik pred objavo arhitekturnega natečaja in čakamo samo še uveljavitev OPN«.
Borut Fakin, direktor podjetja Vinakoper, je prav tako pozval k dialogu med predstavniki civilne iniciative in občine, saj bi bila zavrnitev OPN na referendumu udarec tudi načrtom njegovega podjetja pri preureditvi območja starih garaž v vinogradu Rikorvo, ki bi jim želeli dati nov pomen in na istem mestu postaviti moderno vinsko klet z degustacijskim prostorom. S tem želijo vzpostaviti nov turistični produkt, ki bo v ponos Izoli in bo doprinesel k razvoju celotne občine.
Med številnimi, ki so se na javni tribuni oglasili iz publike, je bila tudi Nataša Benčič, Izolanka in članica komisije za zasnovo novega kulturnega centra. V razpravi je povedala, da je po dolgih letih, celo desetletjih, končno vse pripravljeno za nov kulturni center in da je treba izkoristiti trenutek. »Težko bi hodila po Izoli in gledala v oči mlajši generaciji, ki bi nam očitala, da smo spet zamudili trenutek in smo še vedno brez kulturnega centra,« je v čustvenem nagovoru poudarila Benčič.
Foto: AlterrMagickOglasno sporočilo.
