Kaj je pravzaprav Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola?
Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola) je bil ustanovljen leta 2016. Ustanovitelj zavoda je Občina Izola. Takoj po ustanovitvi smo dobili prvi projekt, in sicer projekt za delovanje podporne točke za evropsko strategijo v jadransko-jonski regiji. V tem kontekstu smo ustanovili samo pisarno in nadaljevali tudi z ostalimi projekti.
Jadransko-jonska makroregija je ena od štirih evropskih makroregij, poleg alpske, baltske in podonavske. Cilj makroregij pa je reševanje skupnih izzivov posameznega področja, ki je vezano na določeno naravno danost, v našem primeru je to jadransko-jonsko morje.
V tem kontekstu ste v vseh teh letih vodili različne projekte, med temi je tudi v zadnjem času aktualna ureditev obalnega območja med Koprom Izolo. Povejte nam nekaj o tem.
Občina Izola in Mestna občina Koper (MOK) prepoznavata ključno pomembnost, prednosti in koristi, ki izvirajo iz njunega usmerjenega medsebojnega sodelovanja. Rezultat tega sodelovanja je skupni pristop k oblikovanju strategije razvoja ter načrtovanju priobalnega pasu med Koprom in Izolo.
To območje država vrača ljudem. Siva infrastruktura se tako umika zeleni infrastrukturi. Kot vemo, se je to območje zaprlo za promet že leta 2017, od tedaj dalje pa je prav naš zavod, v koordinaciji z občinama Koper in Izola, skušal ta prostor izoblikovati tako, da bo predstavljal dobro prakso skupnega načrtovanja morja in kopnega za celotno jadransko-jonsko regijo, zato je načrtovanje tega prostora zelo previdno in preudarno, saj gre za zadnji neokrnjen del nezaščitene naravne obale. Človek je tudi del narave, če se spoštljivo obnaša do nje. Želeli bi dokazati, da smo dovolj odgovorni, da ni potrebno prav vsega zaščititi zato, da se ohrani za naše zanamce. Zaščita zahteva tudi določena sredstva nadzora in upravljanja.
V tem primeru sta dve občini (Koper in Izola) prvič skupno pristopili k skupnemu arhitekturnemu natečaju …
V letu 2023 sta Občina Izola in Mestna občina Koper s podporo JZP Izola v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) razpisali javni arhitekturni natečaj za ureditev omenjenega priobalnega pasu, ki predstavlja podlago za skupno in celovito načrtovanje območja. Javni natečaj je bil zasnovan tako, da bo območje z novo prostorsko ureditvijo ohranilo in tudi obogatilo javni prostor. Obalna promenada je namreč edinstveno območje z bogatimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Usmeritve programske, urbanistične in krajinskoarhitekturne rešitve zato med drugim dajejo prednost zelenim površinam.
Pred samim natečajem pa je bilo treba izvesti tudi druge dejavnosti, kajne?
V letu 2018 je Občina Izola kot partner projekta EUSAIR Facility Point, ki se sofinacira iz programa Interreg ADRION, v sodelovanju z JZP Izola, Kulturno izobraževalnim društvom Pina in ostalimi partnerji organizirala osrednji dogodek na Tednu sredozemske obale in makroregionalnih strategij (tradicionalen dogodek, organiziran septembra v Izoli), in sicer akcija množičnega snovanja prihodnosti obalne ceste Narišimo obalo. Dogodka, ki je bil organiziran z namenom spodbuditve javnosti k zavesti o možnosti soodločanja in sodelovanju pri urejanju javnega prostora, se je udeležilo več kot 1000 obiskovalcev iz Slovenije, sosednje Italije in drugih evropskih držav. Na 750 metrov dolgo »rolo papirja« (razprostrto na tem območju) je 618 posameznikov narisalo ali napisalo ideje in predloge o možni ureditvi območja, dodatno so organizatorji v skrinjicah na stojnicah prejeli še 78 pisnih predlogov o možni ureditvi. Do konca leta so bili zaključki predstavljeni javnosti, obalnim občinam, pristojnim državnim institucijam in Evropski komisiji.
Vseh predlogov pa najbrž niste uspeli upoštevati?
Sledili smo zamisli, da bi povečali zelene površine in omogočili razvoj plažnega in rekreativnega območja, saj gre za enega najlepših in najbolj čistih delov slovenskega morja, predvsem na račun močnih morskih tokov in neposeljenosti. Glede infrastrukture so zato predvideni samo leseni kopalni pomoli, infrastruktura in obeležje na območju potopljene ladje Rex, prav tako je javni promet predviden predvsem po morju.
Poleg tega smo iz podporne točke del sredstev namenili projektni nalogi, ki opisuje celoten postopek ureditve celega območja. To je neke vrste priročnik, ki bo lahko služil tudi načrtovanju v drugih državah. Na strateški ravni tako omenjeni dokument predstavlja eno izmed podlag za izvajanje evropskih kohezijskih politik in urbanega razvoja. Dokument se formalno in vsebinsko umešča tudi v okvire politik, aktivnosti, ukrepov in mehanizmov morskega prostorskega načrtovanja in celovitega upravljanja obalnega območja jadransko-jonske makroregije (EUSAIR). Območje Tržaškega zaliva predstavlja v okviru krovnega projekta z okrajšavo ICZM-MSP pilotno območje, konkretni dokument in njegova vsebina pa pilotni primer partnerskega načrtovalskega pristopa.
Kakšni so nadaljnji postopki?
V bližnji prihodnosti Občina Izola načrtuje izvedbo zmagovalnega elaborata. Idejna zasnova tega projekta predstavlja ključno strokovno podlago za nadaljnje korake. Po planu aktivnosti za to območje v Občini Izola bodo predlogi vneseni v OPPN, ki ga mora potrditi Občinski svet. Glavne ureditve bodo lahko izvedene po sprejetju prostorskega akta. Medtem pa bo JZP Izola, skupaj z obema občinama, nadaljeval vmeščanje teh vsebin v slovenska EU sredstva, da bi lahko pridobili 80 % sofinanciranje iz EU sredstev še v perspektivi, ki traja do leta 2029.
Koliko pa znaša ocenjena vrednost te naložbe?
Ocenjena vrednost naložbe je 17 milijonov evrov, od tega je 10 milijonov predvidenih v Mestni občini Koper, 7 pa v Izoli. Vsekakor pa pričakujemo, da bo tudi država pristopila k sofinanciranju, saj je nenazadnje to območje državnega pomena, tudi morje je državno, zato se nadejamo, da bo tudi država finančni partner pri tem projektu, pri pripravi projektne dokumentacije.
Idej o umetnih otokih v teh načrtih torej ni več?
Tako je, umetnih otokov ni več v načrtu. Sledimo ideji, da se ureditve valorizirajo z naravo, ki je že tam. Nekateri so bili zaskrbljeni zaradi drevoreda. Pomiriti jih moram, da je skrb odveč, saj rešitev predvideva njegovo podvojitev. Tudi promet po novem bo bolje urejen, jasne bodo ločnice med pešci in ostalimi vozili.
Ali je še kakšen projekt, ki bi ga želeli izpostaviti?
Iz načrta za okrevanje in odpornost je predvidena obnova podestatove palače na Verdijevi 1 v Izoli. Stavba bo v sklopu projekta statično ojačana, da se bo lahko v njej prirejalo različne dogodke od festivalov, do razstav in drugega zanimivega dogajanja. Iz projekta Dante smo pridobili dodatna sredstva za ta projekt, v sklopu katerega bi razvili kulturno-turistični produkt, ki bi sledil nekdanji Dantejevi poti iz Italije v Slovenijo. Tako kot ima Piran Tartinija in Koper Carpaccia bi tudi Izola dobila svojega še bolj znanega poeta – Danteja.
