Jaša Mrevlje je očeta spremenil v eno od treh marionet svojega “rekviema”. Marionete je po avtorjevih načrtih v sodelovanju z umetnico Meto Grgurevič izdelal atelje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Zdaj predstavlja »REKVIEM dve leti pozneje«, globoko, čutno izkušnjo, ki prepleta vizualno umetnost, performans, poezijo in glasbo. Ta ambiciozni projekt, ki je bil predhodno prikazan v Muzeju Casa Tartini v Piranu, je osebna poklonitev umetnikovemu pokojnemu očetu, cenjenemu psihiatru Gorazdu V. Mrevljetu.
Žalovanje, univerzalna človeška izkušnja, nas sooča z izgubo in sproži kompleksno in ambivalentno čustveno potovanje. Projekt raziskuje globine te notranje poti in se sprašuje o niansah žalosti in potencialu transformacije. Umetniško delo je most, ki ustvarja prostor, kjer se lahko sin ponovno poveže z očetom. To srečanje znotraj področja umetniškega izražanja ponuja edinstveno perspektivo izgube, ki omogoča raziskovanje spomina in naklonjenosti brez omejitev fizične resničnosti.
Izvedba projekta se je osredotočila na skrbno ustvarjanje marionet v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in njihovimi cenjenimi strokovnjaki. Ta mimetičen proces je trajal eno leto, da so v celoti rekonstruirali like. Združitev tradicionalne izdelave lutk s sodobnimi kiparskimi tehnikami je privedla do presenetljivo hiperrealističnih animiranih kipov. Ti liki omogočajo, da presežemo običajno izkušnjo, vzpostavimo povezavo z alternativno dimenzijo in doživimo srečanja, ki bi bila sicer nedosegljiva.
Jaša Mrevlje z rekviemom dve leti pozneje
Jaša uporablja prostor kot osrednji element pri razvoju svojih obsežnih projektov. “REKVIEM” je bil ustvarjen znotraj arhitekturne lupine Hiše Tartini, pri čemer je bil prostor obravnavan skoraj kot “ready-made” (gotov izdelek) in uporabljen kot idealna osnova za umetniški projekt. Proces transformacije prostora se osredotoča na odsotnost osnovne izvedbe projekta, ki tako postane spomin; elementi, ki so ključni za umetnikovo prakso. Prostor Lutkovnega gledališča “Oder pod zvezdami” je bil izbran zaradi svoje edinstvene lastnosti, ker se lahko umakne tradicionalno ločnico med odrom in občinstvom. Izvorna arhitekturna postavitev je vključena kot risba na tleh, pri čemer so odstranjeni zidovi in nadstropja, in je tako ustvarjena “prosojna” kompozicija, ki združi prvotne prostore in njihovo vsebino v osrednjo instalacijo. Takšna postavitev omogoča občinstvu, da jo opazuje od daleč in nato vstopi vanjo.
“REKVIEM dve leti pozneje” presega omejitve prostora in časa ter vabi občinstvo v novo dimenzijo, ki jo Jaša definira kot stičišče paralel; kompozicijo fragmentiranih situacij, figur in zvokov, ki prežema prostor Lutkovnega gledališča. Projekt zabriše meje med resničnostjo in konstruiranim prostorom, ter ustvari novo dimenzijo ki odmeva bistvo gibanja, prehoda in preobrazbe. Uteleša občutek obnove ter svežih začetkov.
