Javno pismo: Do leta 2026 še 150.000 žensk brez ginekologa?

Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer imajo ženske prosto dostopnost do specialista ginekologije in porodništva na primarnem nivoju. Ginekologi s svojimi timi, skrbimo za reproduktivno zdravje naših pacientk, pomagamo pri načrtovanju nosečnosti ter skrbimo za primeren razvoj ploda in zdravje nosečnice v času nosečnosti, zaradi česar je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje. Naše delo se kaže v nizki stopnji umrljivosti mater in novorojenčkov, s čimer se rada pohvali tudi ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. 

Če želimo ta nivo vzdrževati, so spremembe nujne. Ginekologi odhajajo, zapolniti njihove ambulante postaja vse težje. Mladi zdravniki se odločajo za drugačne poti, za bolnišnice, za zasebno prakso. Naše ambulante postajajo prepolne, čakalne dobe predolge. Vse to ogroža kontinuiteto in kakovost zdravstvene oskrbe žensk.

Ginekologi na primarnem nivoju nismo le zdravniki, smo skrbniki reproduktivnega zdravja naših pacientk. Skupaj s svojimi timi spremljamo nosečnosti, načrtujemo varne porode in nudimo podporo vse od prvih korakov do začetkov materinstva. Vsaka nosečnica, ki ima urejeno zdravstveno zavarovanje, ima pravico do 10 preventivnih pregledov.

Sistem starostnih glavarinskih količnikov iz leta 1994, od katerega je odvisna obremenjenost in tudi financiranje ginekoloških ambulant na primarnem nivoju, je zastarel. Predvsem so v tem sistemu podcenjene nosečnice in starejše pacientke, saj je zaradi novih strokovnih priporočil, pravilnikov, dodatnih potrebnih pregledov in možnosti zdravljenja število pričakovanih oz. zahtevanih pregledov veliko večje, kot pred 30. leti. Potrebno je posodobiti starostni glavarinski sistem glede na sodobno statistiko obiskov v ginekoloških ambulantah.

V Sloveniji že desetletja zagotavljamo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zakonsko urejamo področje kontracepcije, umetne prekinitve nosečnosti in obravnavo neplodnosti. Zlasti s dostopnostjo do ginekologov na primarnem nivoju smo dosegli eno najnižjih stopenj dovoljenih splavov in najnižjih deležev najstniških porodnic v EU. Ta uspeh je rezultat dostopnosti in široke izbire kontracepcije, ki jo v Sloveniji krije ZZZS. Brez strokovnega svetovanja izbranih osebnih ginekologov na primarnem nivoju teh rezultatov ne bi bilo.

Preventiva je ključnega pomena, zato v okviru programa ZORA pregledujemo zdrave ženske in tako pravočasno odkrijemo predstopnje ali začetne stopnje raka materničnega vratu. Od uvedbe programa leta 2003 se je obolevnost za tem rakom med slovenskimi ženskami prepolovila. Vsaka ženska v Sloveniji, starejša od 13 let, ima možnost izbire osebnega ginekologa na primarnem nivoju. Pri 20. letih so ženske s strani programa ZORA prvič pozvane na ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu. Znajdejo se pred izredno težko nalogo. Izbrati si morajo »izbranega osebnega ginekologa«. IZBRANI zdravnik je v svoji primarni terminologiji zdravnik, ki si ga pacient sam izbere. Sedaj pa je žal največkrat to zdravnik, ki je »na srečo bil še prost in me je vzel za svojega izbranega pacienta«. Velikokrat celo v drugem kraju ali včasih čisto na drugem koncu Slovenije.

Po zadnjih podatkih imamo 157,4 ginekoloških programov na primarnem nivoju, kar z optimističnega vidika kaže počasno večanje število programov v zadnjih letih. V omenjenih programih je opredeljenih 693.885 žensk, a še vedno ostaja cca 200.000 žensk brez opredelitve za izbranega ginekologa. 

Večina ginekoloških timov na primarnem nivoju presega glavarinske normative, ki so glede na sklep Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo 4000 opredeljenih žensk. Za idealno mrežo, v kateri bi imele mesto vse ženske, ki jim izbira osebnega ginekologa pripada in ginekologi nebi opredeljevali nad priporočeno, pa bi potrebovali še dodatnih 70 programov.

Ambulante, v katerih se na novo zaposli ginekolog zaradi upokojitve ali odhoda predhodnega ginekologa, delajo v kaotičnih razmerah. Sistem je urejen tako, da ženske, opredeljene pri predhodnem ginekologu, ostanejo brez izbranega ginekologa in šele z lastnoročnim podpisom izjave o izbiri novega ginekologa potrdijo novo izbiro. Hkrati z njimi se v to ambulanto seveda usmeri še množica žensk, ki so že prej neuspešno iskale ginekologa. Med njimi je precej nosečnic, ki z izbiro ginekologa ne morejo več odlašati, žensk z zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo čimprejšnjo obravnavo. Razpoložljivi termini so v takšni ambulanti zelo hitro zapolnjeni, zato začne zmanjkovati prostih terminov za akutne težave in čakalne dobe postanejo neizmerno dolge.

Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo za to pogoje, lahko do leta 2026 brez ginekologa ostanejo pacientke iz 36 ginekoloških programov, to je približno 150.000 žensk. Na našo srečo kolegi ostajajo v službi še več let po doseganju pogojev upokojitve. Zanimanje za specializacijo iz ginekologije in porodništva je bilo do sedaj vedno večje kot je razpisanih mest, čeprav so v zadnjih letih ostale nezasedene specializacije za mesta v ZD.

Zaskrbljujoče pa je, da je ob letošnjem razpisu specializacij postalo slabo zanimanje za celotno (tudi bolnišnično) specializacijo iz ginekologije in porodništva. Med leti 2019 in 2022 je specializacijo končalo 56 kolegov, od njih se jih je le 9 zaposlilo na primarnem nivoju, kar potrdi nezanimanje za delo na primarnem nivoju.

Sistem trenutno še deluje. Zaradi mnogih (utrujenih in na etični pogon delujočih) ljudi, ki delamo v njem in v sistem še utopično verjamemo. A utečena situacija – prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov, lahko zgodbo o uspehu spremeni v njeno nasprotje. Potrebno je dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je potrebno delo  ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade  specialiste.

Želimo kontinuiteto in dograjevanje sistema, ne čudežnih in nepreizkušenih rešitev. Naše zdravstvo v prihodnosti čakajo pomembne odločitve. In odgovornost za potrebne ukrepe je na strani

Ministrstva za zdravje, NIJZ, ZZZS.