Občina Ankaran je na današnji novinarski konferenci predstavila dodatne dokumente Republike Slovenije, za katere aktualni župan Ankarana Gregor Strmčnik trdi, da potrjujejo načrte za širitev pristaniške infrastrukture proti zahodu ter predvidevajo tudi možnost pretovora utekočinjenega naftnega plina (UNP) v Koprskem zalivu. Po pojasnilih Občine Ankaran naj bi iz predstavljene dokumentacije izhajalo, da je predvideno podaljšanje obstoječega Pomola II za približno 500 metrov proti zahodu. Temu naj bi sledila ureditev dodatnega pomola za tekoče tovore ter novih priveznih mest za tankerje, zaradi katerih bi pristaniška infrastruktura segala še približno 300 do 500 metrov v morje.
Dokumenti naj bi predvidevali tudi infrastrukturo za pretovor utekočinjenega naftnega plina.
Na Občini Ankaran so poudarili, da po njihovem mnenju predstavljeni dokumenti kažejo, da ne gre zgolj za hipotetične scenarije, temveč za posege, ki so bili vključeni v uradne prostorske in okoljske dokumente države.
»Javnost ne ve, do kod naj bi se razširilo koprsko pristanišče«
Župan Ankarana Gregor Strmčnik je ob predstavitvi dokumentov izpostavil tudi vprašanje dostopnosti informacij javnosti. Kot je dejal, se dokumentacija o načrtih za širitev pristanišča pred lokalno skupnostjo skriva pod oznako poslovne skrivnosti. » Ko smo jo razkrili, jo je Luka Koper označila za neverodostojno, meni pa očitala, da ne govorim resnice. Na konkretna vprašanja o korespondenci med Luko Koper in Petrolom ter notranji komunikaciji pri pripravi projektne dokumentacije jasnih odgovorov še vedno ni,« je povedal Strmčnik.
Po njegovih besedah je zaskrbljujoče tudi, da javnost pri pripravi državnega prostorskega načrta za Luko Koper po njegovem mnenju ni bila ustrezno vključena. »Prebivalci slovenske Istre pravzaprav sploh ne vemo, do kod vse naj bi se razširilo koprsko pristanišče. Grafični del načrta ni bil objavljen v Uradnem listu, njegova poznejša objava v Prostorskem informacijskem sistemu RS pa je pomanjkljiva in za javnost težko razumljiva,« je dejal.
Strmčnik je ravnanje pristojnih primerjal tudi z obdobjem, ko je obstajala razlika med »javnim« in »tajnim« uradnim listom, ter ocenil, da se zainteresirano javnost s tem izključuje iz razprave o načrtih, ki bi jim lahko nasprotovala. »Kot da je Luka Koper še vedno svojevrstna država v državi. In kot tudi, da za njenega lastnika – državo – pravni red Republike Slovenije ni zavezujoč,« je še dejal ankaranski župan.
Povezava s projektno nalogo Luke Koper
Občina Ankaran predstavljene dokumente povezuje tudi s projektno nalogo Luke Koper, ki je bila javnosti razkrita junija. Po njihovih navedbah naj bi poznejša projektna dokumentacija Luke Koper podrobneje opredelila posege, ki jih omogočajo državni prostorski dokumenti, med drugim z načrtovanjem novih priveznih mest za tankerje. Projektna naloga naj bi predvidevala tudi postopke za spremembe okoljevarstvenih dovoljenj, povezane z emisijami v zrak in vode ter hrupom. Predvideni naj bi bili tudi postopki, povezani z dovoljenjem za »obrat večjega tveganja za okolje«.
Plinski terminal, podaljšanje drugega pomola in sprememba DPN
Prav možnost pretovora UNP in vprašanje morebitnega plinskega terminala v Koprskem zalivu sta med ključnimi vprašanji, ki jih izpostavlja Občina Ankaran. Javnost namreč zanima, ali Luka Koper takšen projekt dejansko načrtuje oziroma ali je šlo za starejše načrte, ki danes niso več aktualni.
Kaj na navedbe pravijo v Luki Koper?
Luko Koper smo zaprosili za pojasnila o predstavljenih dokumentih in navedbah Občine Ankaran. Zanimalo nas je predvsem, ali družba načrtuje podaljšanje Pomola II, nova privezna mesta za tankerje oziroma infrastrukturo za pretovor UNP ter ali obstaja kakršen koli aktualen načrt za izgradnjo plinskega terminala v Koprskem zalivu.
Od Luke Koper smo želeli tudi pojasnilo, ali so bili takšni projekti v preteklosti že načrtovani in kakšen je njihov trenutni status.
Odgovore Luke Koper bomo objavili v kratkem.
