PREVERJAMO URBANE MITE
»Jaz ne grem v šolo. Ne, ne grem v šolo. Jaz bom kar počitnice imel.«
Meni je september, predvsem zaradi šole, že od nekdaj predstavljal čas novih začetkov. In ker je, kot pravijo, navada železna srajca (ki mi je ostala še iz časov, ko sem sama sedela v šolskih klopeh), si vsako leto pred 1. septembrom v beležko zapišem nove cilje, načrte in sveže ideje. Ker kakorkoli obrnemo, nam deveti zaporedni mesec pomeni začetek novega (šolskega) leta.
Meteorološko poletje se tako počasi približuje koncu, zato si marsikdo v teh dneh prepeva verze znane pesmi slovenskega kantavtorja Adija Smolarja. Šolske torbe so pripravljene, zvezki in učbeniki zaviti, svinčniki in barvice pa ošiljeni. Zato sem se, času primerno, odločila, da bom tokrat nekaj besed napisala o mitih in resnicah glede učenja, znanja, šole in inteligence.
- Otroci inteligenco podedujejo po mami. Res je. Mamice, če ste razočarane, ker ste po devetih mesecih ugotovile, da je vaš dojenček, po vseh mukah, ki ste jih med nosečnostjo dale skozi, na las podoben vašemu partnerju, imam za vas dobro novico. Izgleda kot tata, ampak pameten pa je kot mama. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da so geni, ki so odgovorni za inteligenco, skriti v X-kromosomih. Ženske imamo takšna dva kromosoma, medtem ko imajo moški le enega. Očetov X se sicer na otroka prenese, vendar pa se pri inteligenci ne aktivira. Seveda pa moram poudariti, da podedovana inteligenca predstavlja le 40 % končnega rezultata. Ostalih 60 % pridobimo iz okolja (z učenjem). Da pa moška populacija naših bralcev pri tem ne bo zapostavljena, imam za vas podatek, da naj bi moški kromosomi (XY) veliko doprinesli k fizičnemu razvoju otroka.
- Več si zapomnimo, če se učimo ob klasični glasbi. Res je. Znanstveniki potrjujejo, da naj bi katerakoli glasba vplivala na boljšo kakovost učenja, vendar pa nas takšna, ki ima besedilo, hitreje odvrne od učne snovi, ker se naši možgani bolj ukvarjajo s pomnjenjem besedila pesmi kot snovi. Zato kot alternativo priporočajo klasično umirjeno glasbo, ker naj bi ob poslušanju le-te naši možgani sproščali endorfine, ki umirjajo morebitno napetost, zmanjšujejo stres in nam pomagajo, da smo bolj in dlje skoncentrirani. Še tri zanimivosti:
– Če bi radi bili bolj kreativni, strokovnjaki predlagajo poslušanje sodobne, umirjene elektronske glasbe.
– Glasba z močnim basom bo pomagala tistim, ki se morate snov naučiti na pamet.
– Učinek Mozartove glasbe so poimenovali kar Mozartov učinek (Mozart effect). Znanstveniki so namreč prišli do ugotovitev, da je Mozartova glasba sklop izredno dovršenih simetričnih nevronskih vzorcev, ki so pomembni za določene dele naših možganov. Ob poslušanju njegovih del se aktivirajo posamezni centri in nevronske mreže v možganih, kar izboljšuje njihovo delovanje. Njegova glasba je sestavljena iz izredno visokih frekvenc, na katere naj bi bil človek najbolj občutljiv v maternici in tudi po rojstvu. Visoke frekvence izzovejo delovanje možganov na nivoju, ki ni običajen za vsakodnevno delovanje. Mozartova glasba naj bi bila še posebej učinkovita takrat, ko rešujemo matematične probleme.
- Pri učenju je pomembna rutina. Ni res. Znanstveniki opozarjajo, da rutina pri učenju ne bo prinesla dobrih rezultatov. Znanje moramo znati uporabiti neodvisno od okolice, zato je pri tem pomembna raznolikost. Učimo se lahko v knjižnici, doma, v parku, v dnevni sobi … Najmanj primerna je soba oz. postelja, ker jo povezujemo s počitkom, spanjem. Poleg tega svetujejo, da se učimo tisti čas v dnevu, ko bo potekal izpit oz. test. Tehnike učenja lahko spreminjamo oziroma je to celo zaželeno. Snov lahko prepišemo na roke ali jo natipkamo, podčrtamo pomembne dele, se o njej pogovarjamo s sošolci/starši, ključne točke si napišemo na samolepilne listke in jih naključno zalepimo po stanovanju … Ne pozabimo pa na to, da si lahko stvari olajšamo s sprotnim učenjem in z manjšim obsegom snovi.
Dragi starši, učitelji, dijaki, učenci in vsi ostali, ki ste povezani s šolo in šolskim sistemom, želim vam lep začetek novega šolskega leta. Naj bo to mirno, polno znanja in novih izkušenj, predvsem pa naj poteka tako, kot smo navajeni – pred tablo v šolskih klopeh in ne pred računalnikom v dnevni sobi.
Manca Hribovšek
