Posamezna vzorčenja, ki so jih letos izvajali na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, so pokazala, da je komarjev veliko, a kljub temu ne morejo trditi, da jih je več kot prejšnja leta, saj podatke še analizirajo, je za STA pojasnila Nataša Knap Gašper. Letos monitoringa komarjev, ki so ga izvajali od leta 2019 do lani po celotni Sloveniji, ne bodo izvajali.
Kot je navedla Knap Gašper, največje populacije komarjev po Sloveniji najdemo na območjih velikih stoječih voda, velikih rek in območjih, kjer poplavljajo. Komarji namreč svoja jajčeca odlagajo v vodo, zato je ta ključna za njihovo razmnoževanje. Največ jih je na območju prekmurske regije, območju med Dravo in Muro, spodnjem delu Posavja in v goriški regiji, je pojasnila.
Vrste komarjev se skozi leto zelo spreminjajo. Ob poplavah se najbolj namnožijo avtohtone slovenske vrste komarjev, ki so vezane na poplavne ravnice. Invazivne vrste, kot je na primer tigrasti komar, za razmnoževanje potrebujejo drugačno okolje kot nekatere druge vrste. “Čez leto se tudi te vrste uspejo namnožiti, saj je za njihov razvojni krog ustrezna tudi zelo majhna količine vode, ki stoji v okolici hiš,” je navedla.
Zato lahko širjenje invazivnih vrst komarjev preprečimo tudi z odstranjevanjem majhnih stoječih voda v okolici hiš. Sicer pa so glavna zaščita pred piki komarjev svetla oblačila, uporaba repelentov ter postavitev okenskih komarnikov, je spomnila Knap Gašper.
V Sloveniji so pri komarjih že zaznali virus zahodnega Nila in nekaj drugih virusov z manjšim patogenetskim potencialom. Knap Gašper je razložila, da je za pojav bolezni, ki jo prenašajo komarji, na določenem območju potrebna njihova velika koncentracija oziroma gostota.
