Slovenija je minule dni dobila novega mandatarja, Robert Golob pa naj bi prvega junija sestavil novo vlado. Z izstopajočo operativnostjo želi že na začetku dokazati, da se začenja novo poglavje političnega razmišljanja v državi. Namesto posnemanja nazadnjaške in preživete politične miselnosti odpira povsem drugačno retoriko v državnem zboru in predvsem težnjo po normalizaciji razmer.
Državna politika bo tako ali drugače vplivala tudi na politično življenje v lokalnih skupnostih. Koliko bo Gibanju Svoboda uspelo mobilizirati politično dejavnost v slovenskih občinah, pa je v tem trenutku odprto vprašanje.
Pričakovanja v Istri so precejšnja, saj so štiri istrske občine v državnem zboru dobile najmočnejše zastopstvo v zadnjih desetletjih. Na prvem mestu je Robert Golob obljubil odstranitev rezilne žice na meji s Hrvaško, kar bo tudi konkreten (in simbolno) dokaz povsem drugačne, sodobne politike v tem delu Evrope. Med istrskimi poslankami in poslanci je največ glasov prejela Mateja Čalušić (7466) iz Gibanja Svoboda v drugem koprskem okraju, na drugem mestu po številu glasov je Tamara Kozlovič (5213) prav tako iz Gibanja Svoboda v prvem koprskem volilnem okraju, tretji pa je bil Robert Janev (3682 glasov) iz Gibanja Svoboda iz Izole. Četrti je bil po številu glasov Felice Žiža, ki je prejel 1127 glasov od 1918 oddanih glasov oziroma od 2743 z volilno pravico v italijanski narodni skupnosti. Peta je bila Meira Hot (SD) 1097 glasov iz piranskega volilnega okraja, šesti pa Matej Tašner Vatovec (Levica) 861 glasov iz prvega koprskega okraja.
Da je uspeh istrskih poslancev še nekoliko večji, govori podatek, da je mandatar za sestavo vlade predlagal Danijela Bešiča Loredana (iz Izole in prav tako iz Gibanja Svobode) za ministra za zdravje (tretji minister za zdravje iz Istre !). Kandidat, ki bo morda že danes postal tudi minister, je v Piranu prejel 3961 glasov, to je daleč največ od vseh kandidatov. Kljub temu, da je zanj glasovalo 40 odstotkov piranskih volivcev, ni bil izvoljen v parlament iz preprostega razloga, ker so ostali kandidati iz njegove stranke v večini primorskih občin zmagovali z zelo visokimi odstotki, ki so segali krepko čez 40-odstotni delež. Podatek tudi v Piranu kaže na visoko zmago nove levosredinske stranke.
Prav tak uspeh Golobove stranke je očitno spremenil strankarsko taktiko. Če je še zgodaj spomladi svoje moči in misli usmerjala predvsem v osvojitev oblasti na državni ravni in lokalnim skupnosti še ni posvečala pozornosti, pa tak državnozborski volilni izid jasno kaže, da pravzaprav mora surfati dalje na ugodnem valu politične naklonjenosti. Zato se bo stranka kmalu po prevzemu državnih vajeti, najkasneje konec poletja ali septembra lotila priprav tudi na lokalne volitve, ki bodo 20. novembra. Tudi zaradi tega je potrebno razumeti povezovanje Gibanja Svobode z nekaterimi drugimi podobnimi strankami, saj bi Golobovo gibanje na ta način najhitreje prišlo do infrastrukture in kadrov, ki jih novi stranki na terenu primanjkuje.
Kaj državnozborske volitve napovedujejo za lokalne volitve?
Nikoli sicer ni mogoče povsem povezovati logike in izkušenj državnozborskih ter lokalnih volitev. Volivci sami so tisti, ki na prvem mestu ločujejo svoje volilne preference, ko odločajo na lokalnih ali državnih volitvah. Toda nekaj splošnih ugotovitev je jasnih. Tako velike podpore stranki GS ni pričakoval nihče, niti sam Robert Golob ne. Niti najbolj optimistične ankete mu niso kazale tako prepričljive zmage. To kaže, da ankete ne morejo biti povsem zanesljive, da se velik del volivcev odloča šele v zadnjih dneh pred volitvami in da je bil upor proti stari vladi, tudi proti stari politiki res prepričljiv in velik. Volivci so glasovali taktično, kar pomeni, da so se denimo raje odrekli nekaterim manjšim strankam in volili večje, da le ne bi bilo presenečenj.
V Istri je zelo opazno, da celo tradicionalno zvesti podporniki starih levosredinskih in levih strank niso volili, kar pomeni resno nezaupanje in kritiko slabemu delu teh strank, ki so se komaj uvrstile v parlament ali pa se sploh niso. Najbolj nenavadno v Istri je, da je Janševa stranka SDS v vseh štirih volilnih okrajih Istre zasedla prepričljivo drugo mesto in prav tako prepričljivo premagala pogojno »rdečo« trdnjavo Socialnih demokratov. Socialni demokrati in Levica bi morali tak rezultat sprejeti kot resno opozorilo, da je v njenem delu nekaj hudo narobe. Poglejmo si dosežene rezultate najboljših v štirih volilnih okrajih:
Piran: Danijel Bešić Loredan GS 3961 (40 odstotkov), Vojko Jevševar SDS 1510 (16%) in Meira Hot SD 1097 (12%)
Izola: Robert Janev 3682 (44%), Mojca Mahajnc SDS 1234 (15 %) in Romina Kralj SD 710 (8%)
Koper 1: Tamara Kozlovič GS 5213 (44%), Albin Železnik SDS 1329 (11%), Nataša Gulič SD 864 (7,3%), Matej T. Vatovec Levica 861 (7,3%) in Boris Popovič 644 (5,5%)
Koper 2: Mateja Čalušić GS 7466 (43,6%), Silvano Radin SDS 2502 (14,5%) in Jadranka Šturm Kocjan SD 1169 (6,8%).
Napovedujejo se spremembe v Piranu, skoraj gotovo jih ne bo v Kopru in Ankaranu
»Štirje župani istrskih občin Aleš Bržan (Koper), Gregor Strmčnik (Ankaran), Đenio Zadković (Piran) in Danilo Markočič (Izola) smo ugotovili, da smo v tem mandatu zelo dobro sodelovali in zato pri skupnih nalogah dosegli nekaj premikov. Zato smo se načelno opredelili, da bi vsi štirje ponovili kandidaturo ter skušali ohraniti kontinuiteto in doseženo,« je povzel načelno namero o ponovni kandidaturi vseh štirih županov izolski župan Markočič, ki je na naše konkretno vprašanje o tem, ali bo kandidiral, odgovoril: »Ne bom rekel ne.« Dodal je, da bi kot župan rad nadaljeval z nekaterimi nalogami. Začeli so graditi gasilski dom, vaški dom v Šaredu, za kulturni dom so začeli s postopkom priprave dokumentacije, ribiško pristanišče se prenavlja, prijavili se bodo na državni denar za ureditev še Sončnega nabrežja itd.
O drugih možnih kandidatih v Izoli še ni slišati imen. So pa izolski svetniki zadovoljni, ker piranski svetniki tako vztrajno zavračajo državno pomoč za nekatere naložbe. Zato je eden od izolskih svetnikov v šali predlagal naslednje: » Predlagam, da občinsko priznanje letos podelimo občinskemu svetu Piran za zasluge pri razvoju Izole.«
Koper čaka na to, kaj bo rekel Aleš Bržan
V koprski občini bo za župana ponovno kandidiral Boris Popovič, čeprav so mu državnozborske volitve pokazale, da ima v mestu komaj pet-odstotno podporo. Državnozborske volitev niso isto kot lokalne, vendar je Popovič na njih prejel komaj 644 glasov. Župan Kopra jih mora dobiti več kot 13.000.
Aleš Bržan še ni napovedal kandidature. Neuradno smo zvedeli, da je veliko odvisno od tega, ali ga bo pri tem podprla družina. Sicer pa se v Kopru po več kot treh letih njegovega županovanja vse bolj uveljavlja prepričanje, da je Bržan pozitivno presenečenje za Koper. Čeprav je prejšnji župan po odhodu iz županske pisarne Kopru napovedoval težke čase in propad, pa zdaj mnogi trdijo, da je naredil za Koper še več kot Popovič, le da tega Bržan ne obeša na velik zvon in se s tem ne hvali na način, kot je znal to spretno početi njegov predhodnik. Aleš Bržan je že nekaj tednov po volitvah v Kopru za Delo januarja 2019 izjavil: »Lahko naredimo za Koper še več, kot je to naredil Boris Popovič.«
Veliko od teh projektov je mestu obljubljal že Popovič, vendar jih je uresničil Bržan. Na primer veliko garažno hišo pod Muzejskim trgom, pred dnevi so nad to garažo odprli lepo urejen mestni park, v dveh letih so uredili urbani park in plažo med Žusterno in Semedelsko cesto, zdaj končujejo še garažno hišo Sonce pri poslovni stavbi Barka, konec leta bo zgrajena nova osnovna šola Škofije za devet razredov, do jeseni bodo pokriti koprska tržnica, avtobusna postaja in velika poslovilna ploščad pred koprskim pokopališčem. Gradijo kanalizacijo v Hrvatinih, Škofijah, Bertokih in pri Moletu, zgradili so prizidek šole v Marezigah in pri OŠ Dušana Bordona, skate park na Bonifiki, zastavili so gradnjo novih stanovanj ob Dolinski cesti… Torej daleč od tistega, s čimer je Koprčane po zamenjavi oblasti strašil prejšnji župan.
O drugih imenih možnih županskih kandidatov v Kopru še ni slišati.
Piran je v Istri nazadoval
Največ pozornosti vsi posvečajo Piranu, kjer volivci v zadnjih treh mandatih niso imeli ravno srečne roke pri izbiri svojih mestnih očetov in mestnih mam. Največ energije so še posebej v zadnjem mandatu porabili za razprtije, neprimerna kreganja in dialoge na nizki ravni, za razdore med ljudmi, žalitve, diskreditacije in preprečevanje številnih pobud. Tipičen primer je zadnja razprava o pobudi, da bi preimenovali naselje Lucija v Sveta Lucija. Pobuda je sprožila destruktivno razpoloženje v občinskem svetu in med udeleženci razprav na družbenih omrežjih. Ob takšnih odnosih seveda ni mogoče računati na kakršen koli napredek. Drugi tak primer so neskončne zdrahe pri urejanju privezov in ribiškega pristanišča v Jernejevem kanalu pod Sečo. Tretji primer pa nasprotujoči si pogledi na razvoj turizma v kraju.
Župan Đenio Zadković namerava znova kandidirati, čeprav se je že zdavnaj razšel s stranko GZOP, ki ga je pripeljala do županskega stolčka. Zato najbrž še išče listo ali stranko, s katero bi kandidiral. Mnoge je zmotilo, da je v svojem mandatu in pred državnozborskimi volitvami podprl odhajajočo vlado in kandidata iz stranke SDS.
Zaradi politično skreganega in razglašenega okolja se pojavlja vse več imen, ki jih v javnosti obravnavajo kot možne kandidate za župana. Ena od strank je naročila javnomnenjsko raziskavo, da bi preučila možnosti izvolitve določenih imen. Poleg sedanjega župana je na tem seznamu tudi Gašpar Gašpar Mišič, ki bi imel precej možnosti za izvolitev, vendar zdaj o svoji možni kandidaturi pravi: »Raje ne bi kandidiral, kot bi. Ta moja odločitev sicer ni dokončna. Če bi se do konca poletja pokazalo, da drugače ne gre, si morda še premislim,« je pustil rahlo priprta vrata Mišič.
Javna tajna je, da se Mišič o možni kandidaturi dogovarja s podžupanom Robertom Fakinom (z liste Naš kraj), nekdanjim direktorjem Agrarije Koper. Vendar tudi pri Robertu Fakinu odločitev ni dokončna. Očitajo mu, da je v službi portoroškega podjetnika Vejsila Hota, saj so na vrata njegove občinske pisarne »hudomušneži« celo obesili listek z napisom Hotov podžupan. Poznavalci zaradi znanega Hotovega vpliva v stranki SD trdijo, da bi Fakin lahko dobil tiho podporo stranke SD, vendar Fakin to odločno zanika in trdi, da odločitev o njegovi kandidaturi sploh ni dokončna. Če pa bo kandidiral, bo skušal zbrati podpise podpore. Na podporo svoje liste Naš kraj, ki jo je ustanovil nekdanji minister Tomaž Gantar, očitno ne računa, saj ve, da ga Gantar pri tej nameri ne podpira.
Piranske stranke razpadajo
Nasploh se vse več občinskih politikov počuti utesnjeno v strankah, s katerimi so se uvrstili v občinski svet in bi jih najraje kar zapustili. Poleg negotovosti liste Naš kraj je iz Levice izstopila svetnica Barbara Kožar, svetnica Milica Maslo iz Desusa, svetnik Savo Radić iz (Popovičeve) Slovenije za vedno. Tudi največja stranka GZOP, ki ima sedem članov v občinskem svetu, ni več tako enotna in povezana, hkrati še zdaleč nima take podpore v javnosti, kot pred prejšnjimi volitvami. Nekateri so iz nje izstopili že ob notranjem sporu z županom Đeniom Zadkovićem, drugi se tesno povezujejo z Vejsilom Hotom, ki so ga pred tem kritizirali in grobo zasmehovali zaradi njegovega vpliva v kraju. Tudi Popovičevi stranki Piran je naš po Popovičevih neuspehih ne kaže več veliko možnosti.
Precej sporov je celo v stranki Socialnih demokratov. Začelo se je že leta 2019, ko je »iznajdljivi« del stranke postavil na led velik del starih strankarskih borcev in voditeljev. Kmalu zatem je iz svetniške skupine prvi izstopil dvakratni župan in predsednik lokalnega odbora Peter Bossman, pred enim mesecem tudi vplivni svetnik Marko Juriševič, ki pravi, da se ne more sprijazniti z načinom delovanja stranke in s tem, da je stranka SD povsem odrezala svoje stare, zveste in ugledne kadre. Do delovanja stranke SD je kritičen tudi njen svetnik Denis Fakin, ki razmišlja o tem, da bi morda celo samostojno kandidiral za župana. Kriza piranske politične identitete je na dlani, hkrati pa smo priče intenzivnemu spreminjanju političnih barv.
Med možnimi kandidati za županjo omenjajo tudi sedanjo podžupanjo Manuelo Rojec iz vrst italijanske narodnosti (vendar nam tega ni potrdila) in znanega portoroškega jadralca Mitjo Margona. Ta bi lahko dobil podporo Gibanja Svoboda, vendar v Golobovi stranki pravijo, da se bodo o svojih kandidatih odločili septembra, ko bodo dodobra preverili možnosti in reference ponujenih kandidatov. Veliko naj bi o dokončni kandidaturi povedale ankete o možnosti izvolitve posameznih imen, med katerimi omenjajo tudi podjetnika Franca Kraševca in direktorja Aerodroma Portorož Roberta Kranjca.
Politično razpoloženje v piranski občini ni spodbudno in je v glavnem destruktivno. Retoriko razdora je povsem v slogu populistične in janšistične politike (čeprav se deklarira kot Janši nasprotna ideologija) v piranski politični prostor vnesel prihod GZOP, ki je prejšnjo volilno kampanjo dobil z militantnim nastopom na Facebooku. Deloma pa je na tako vzdušje vplivalo dogajanje znotraj piranskega odbora stranke SD. Zato v Piranu mnogi komaj čakajo na politične spremembe. Če sklepamo po dosedanjih izkušnjah, potem piranske predvolilne zdrahe šele prihajajo na dnevni red, ko bodo akterji take politike drug na drugega in na tretje valili krivdo za enega najmanj uspešnih mandatov v zgodovini samostojne Slovenije.
