V razpravah so poslanci SDS med drugim izpostavili, da predlog zakona nikakor ne bi omogočil točenja alkohola mladoletnim, ampak bi bilo to mogoče le na dogodkih oziroma prireditvah, ki v šolah potekajo takrat, ko ni pouka ali obšolskih dejavnosti.
»Pa dobro, kaj tebi ni jasno?!«
Med razpravo je prišlo do incidenta, za katerega je poskrbela vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
»Jaz se strinjam z vsemi povabljenimi, da je problem alkohol, da je treba pazit pri otrocih, v času šole, ne. Ampak izpod mize vlečejo … pa ne me ‘farbat’ no. Otroci hodijo pijani domov iz srednje šole. /…/ Ne pa iz teh prireditev, no. Ne bodo ob desetih zvečer hodili otroci pijani domov. /…/ Zatiskamo si oči z brezveznimi stvarmi,« je dejala.
»Naš zakon govori samo o teh prireditvah, ki so v popoldanskem času, ki se po navadi odvijajo v petek ali soboto zvečer, v nedeljo že skoraj ne, ker takrat takšnih prireditev ni,” je dodala.
V naslednjem trenutku je poslanko pošteno razjezil eden izmed koalicijskih poslancev, saj je proti njemu zavpila: »Pa dobro, pa kaj tebi ni jasno?!«
Poslanci koalicije so na drugi strani opozorili, da bi s sprejetjem predlaganih zakonskih sprememb otrokom poslali napačno sporočilo, slišati pa je bilo tudi številna opozorila o veliki porabi alkohola med Slovenci.
NIJZ: Ne alkoholu v šolah
Oglasili so se tudi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki predlogu nasprotujejo.
“Z omogočanjem prodaje oziroma ponudbe alkohola na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih objektov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, bi predvsem mladim sporočali, da je pitje alkohola povsod, tudi tam, kjer mladi preživljajo svoj prosti čas in se športno udejstvujejo, sprejemljivo,” so zapisali na svoji spletni strani.
Kot so izpostavili, se otroci, mladostniki in mladi odrasli zadržujejo na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih šolskih objektov tudi v času izven pouka. Šola lahko zmanjša verjetnost pitja alkohola med mladostniki z ustvarjanjem pozitivnega šolskega ozračja ter z doslednim izvajanjem zakonodajnih uredb, ki določajo, da je v šolskih prostorih in na funkcionalnih zemljiščih teh objektov prepovedano pitje alkoholnih pijač.
Večji dostop, večja poraba
Izpostavili so tudi raziskave, ki kažejo, da je dostopnost alkohola neposredno povezana z obsegom porabe. Večja poraba alkohola v državi pomeni več izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Pomeni tudi večje ekonomsko breme za posameznika, njegove bližnje in družbo na račun prezgodnjih smrti, samomorov in umorov, bolezni in zastrupitev, prometnih, delovnih in drugih nezgod, poškodb ter invalidnosti, nasilja, duševnih stisk in drugih težav v duševnem zdravju, socialne izključenosti in revščine, manjšo delovno učinkovitosti in več odsotnosti z dela.
“Že majhne omejitve dostopnosti lahko prispevajo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge. Ukrepi, ki se uporabljajo za zmanjševanje dostopnosti, so lahko tako krajevne kot časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač, starostne omejitve za nakup alkohola ali uvedba licenc za prodajo alkohola. Velja tudi obratno – večja dostopnost do alkoholnih pijač pomeni večjo porabo in več škodljivih posledic,” so še zapisali.
Posledice pitja alkohola so resen problem
Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju z njim težave. Alkohol je škodljiv za možgane v vseh obdobjih življenja, raziskovalci pa ugotavljajo, da so možgani otrok in mladostnikov še občutljivejši za škodo. Posledice pitja alkohola so resen problem, so še zapisali na NIJZ.
