Jelusick sem v živo videla že približno desetkrat. Na večjih in manjših odrih, doma in v tujini. In ker je njihov nastop poln energije in gibanja, fantje pa za svojo že precej utečeno odrsko koreografijo vendarle potrebujejo nekaj prostora, sem se ob pogledu na razmeroma majhen oder pod nizkim šotorom nehote vprašala, koliko njihovega običajnega šova bo sploh mogoče spraviti nanj.
Odgovor smo dobili zelo hitro.
»Mali grad« Logatec
Sobotni večer Logaškega poletja, 22. avgusta, je bil namenjen težjim glasbenim ritmom. Večer so odprli Uninvited, osrednji nastop je pripadel hrvaški zasedbi Jelusick, za zaključek pa so poskrbeli slovenski blackened-death metalci Kresnik.
Jelusick so udarili z Jaws of Life in že v prvih minutah je postalo jasno, da velikost odra določa samo to, koliko prostora imajo. Ne pa, koliko bodo dali od sebe.
Dino Jelusić je Logatec poimenoval »mali grad«, ob tem pa spomnil, da so v Sloveniji nazadnje igrali junija v Izoli. Toda tokratni koncert je imel še eno posebnost: bil je zadnji nastop skupine pred serijo koncertov, na katerih bodo oder ogrevali legendarnim Judas Priest.
Prvi jih čaka že jutri, 25. avgusta v puljski Areni, nato 28. avgusta v Beogradu, dan pozneje v Sofiji, 1. septembra pa še v Budimpešti.
»Pred malo večjo publiko in na malo večjem odru,« je z nasmehom pripomnil Jelusić.
Toda fantje so v Logatcu igrali, kot da so že na tistem »malo večjem odru« in pred »malo večjim občinstvom«.
Ko moraš paziti celo na strop
Udarno, energično in usklajeno. Prostorska omejitev njihovega standardnega odrskega nastopa ni osiromašila, le nekoliko ga je prilagodila.
Dino je imel očitno natančno izračunano celo to, kako visoko lahko dvigne in zavrti stojalo mikrofona, da ostane ravno še dovolj pod vrhom šotora in v njem ne naredi luknje.
Tudi novi bobnar Nick Nikolaev, ki je po nekaj nastopih, na katerih je nadomeščal Maria Lepoglavca, postal uradni član zasedbe, se je med koncertom nekajkrat poigral z višino prostora. Iztegnil je roko s palčko med prsti in preveril, ali lahko doseže »strop« – dovolj nežno, seveda, da je ta ostal cel.
Ivan Keller in Luka Brodarić sta si medtem z že skoraj rutinsko eleganco izmenjevala svoji poziciji na odru, Dino pa je med njima spretno dopolnjeval s surovo energijo nasičene prizore.
Majhen oder? Pravzaprav smo nanj zelo hitro pozabili.
Se to sploh še da?
Dino je svoje vokalne bravure tokrat, vsaj zdelo se je tako, še izpopolnil.
Se to sploh še da?
O ja. Dino vedno preseneti. Vedno najde še nekaj rezerve. Če je slučajno ne najde, pa jo, kot kaže, preprosto ustvari tam in takrat.
Njegovi kriki in neverjetni vokalni »podaljški« so vsaj nas v prvih vrstah nekajkrat pustili s široko razprtimi očmi in zadržanim vdihom, ob njihovem izvenu pa sprožili glasno odobravanje obiskovalcev – tako tistih, nagnetenih pod šotorom, kot tistih, ki so dogajanje na odru spremljali zunaj njega.
In morda je prav takšen prostor ponudil nekaj, česar veliki odri ne morejo. Bend je bil tako rekoč na dosegu roke, energija pa se ni izgubljala na poti med odrom in občinstvom.
Nekaj starega, nekaj novega in nekaj, kar smo pogrešali
Setlista je bila po Dinovih besedah enaka tisti, ki jo bodo odigrali tudi kot posebni gostje Judas Priest. A je kljub temu ponudila nekaj trenutkov, vrednih posebne omembe.
Že takoj za uvodno Jaws of Life je sledila Fade Away iz obdobja Animal Drive, ki so jo vrnili na setlisto in s tem razveselili marsikoga, ki jo je na zadnjih koncertih pogrešal.
View this post on Instagram
Po Power to the People je prišla na vrsto Healer, ki je skozi leta postala skorajda že Jelusickova koncertna himna, nato Died, za njo pa Fool in Rain z drugega albuma. Dino je povedal, da jo tokrat izvajajo šele tretjič v živo.
Sledili sta The Great Divide in Hangman, pri kateri je svojih nekaj minut dobil tudi Nick Nikolaev. Če je kdo potreboval še kakšen dokaz, da je novi bobnar že povsem doma za Jelusickovimi bobni, ga je dobil v njegovem bobnarskem solu.
In z njim je – spet ubil.
Po Chaos Master je prišla na vrsto hudičevo čudovita balada Torn, nato pa so oder za nekaj trenutkov prepustili Dinu in njegovim klaviaturam. Njegov solo je bil uvertura za Reign of Vultures, sledili pa so še Acid Rain, Groove Central in za konec Fly High Again.
Štirinajst skladb in set, ki bo že čez nekaj dni zadonel v povsem drugačnih kulisah.
Iz Logatca na odre z Judas Priest
Samo tri dni po logaškem koncertu Jelusick čaka puljska Arena. Nato še Beograd, Sofija in Budimpešta.
Velika priložnost za bend, ki si vztrajno utira pot proti največjim odrom.
In če bi kdo po Logatcu še potreboval odgovor na vprašanje, zakaj so prav Jelusick dobili priložnost ogrevati občinstvo za eno najvplivnejših zasedb v zgodovini heavy metala, ga je lahko dobil v soboto.
Ker vedno dajejo vse od sebe.
Ne ustavi jih majhen ali velik oder. Malo ali veliko mesto. Majhna ali velika publika. Vsakič poskušajo biti najboljša verzija benda, v katerem vsak član svojo vlogo odigra v prepoznavnem slogu, skupaj pa ustvarijo tisto, zaradi česar se njihovi poslušalci vračajo pod oder.
Tudi desetič.
Sem to že napisala?
In tu se pojavi težava, če Jelusick spremljaš dlje časa in si o njihovih koncertih že pisal.
Kaj sploh še napisati?
Da so bili energični? Sem že.
Da je Dino Jelusić vokalno osupljiv? Tudi.
Da Keller obvladuje kitaro, Brodarić bas in da skupaj delujejo kot izjemno uigran koncertni stroj? Zagotovo.
Se torej ponavljam?
Mogoče.
A ponovitve pri Jelusicku dobijo vedno nove razsežnosti. So takšne, da bi jih ponavljal znova in znova, pa se jih ne bi naveličal.
Ker je vsak koncert vendarle nekoliko drugačen.
Tokrat je bil to »mali grad«. Majhen oder. Nizek strop. Mikrofon, ki ga je komaj zgrešil. Bobnarska palčka, ki ga je skoraj dosegla.
In bend, ki je igral, kot da je nad njim odprto nebo, pred njim pa že stoji mogočna puljska Arena.
Setlista Jelusick – Logatec, 22. avgust 2026
1. **Jaws of Life**
2. **Fade Away**
3. **Power to the People**
4. **Healer**
5. **Died**
6. **Fool in Rain**
7. **The Great Divide**
8. **Hangman** + bobnarski solo
9. **Chaos Master**
10. **Torn**
11. **Reign of Vultures** – uvod: Dino Jelusić, solo na klaviaturah
12. **Acid Rain**
13. **Groove Central**
14. **Fly High Again**
