Jernej, kako se je začela vaša kulinarična pot?
Moja kulinarična pot se je začela precej preprosto, vendar z veliko strasti. Na Štajerskem, od koder prihajam, sem začel s prvimi koraki, kasneje pa sem se odpravil v tujino. Delal sem v ZDA, Avstraliji in na Islandiji. Te izkušnje so mi dale širino in razumevanje, kako različne kulture pristopajo h kuhanju in kako pomembna je povezanost med hrano, kulturo in tradicijo.
Vaša pretekla mednarodna izkušnja vključuje tudi sodelovanje z veleposlaništvi in vrhunsko diplomacijo. Kaj vam je to prineslo?
Imel sem priložnost kuhati za slovensko veleposlaništvo v Washingtonu, kar je bila edinstvena izkušnja. Spoznal sem, kako pomembno je promovirati našo kulinariko na najvišji ravni. S hrano smo predstavili Slovenijo in njene zgodbe. Bil sem navdušen, kako so ameriški gostje občudovali našo tradicijo, glasbo, vina in jedi.
Zaupajte nam kakšno anekdoto iz tega obdobja.
Eden najbolj nepozabnih trenutkov je bil, ko sem sodeloval na diplomatskih dogodkih v Washingtonu in ena od naših nalog je bila priprava jedi, ki bi predstavile Slovenijo v najboljši luči. Na nekem večeru sem pripravil tradicionalne štruklje in domač kruh, ki sta goste več kot navdušila. Najbolj presenetljvo je bilo, ko je več parov, ki so bili prisotni na dogodku, v kratkem obiskalo Slovenijo, saj jih je naša kulinarika tako prevzela. To mi je pokazalo, kako močno lahko hrana povezuje ljudi in države.
Med vašim delom v Washingtonu ste spoznali tudi nekaj zanimivih osebnosti …
Res je, delo na veleposlaništvu mi je omogočilo spoznati ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi srečal. Ena izmed najbolj zanimivih osebnosti, s katerimi sem sodeloval, je bil osebni butler nekdanjega predsednika Georgea Busha. Priložnost pa sem imel sodelovati tudi z nekdanjo kuharico in butlerjem Josipa Broza Tita.
Zakaj ste se odločili vrniti v Slovenijo in delati v slovenski Istri?
Po letih dela v tujini sem se odločil, da je čas za spremembo. Obala me je privabila s svojo lepoto in lokalnimi sestavinami, ki ponujajo ogromno možnosti za ustvarjanje. Najprej sem delal v Postojnski jami, kasneje pa sem prišel v Hotel Piran in nato v restavracijo Kamin na Belvederju. Tam sem spoznal odlične sodelavce, ki so danes del moje ekipe v Restavraciji Marina. Na obali sem našel svoj dom, čeprav brez družine, in se posvetil temu, kar imam najraje – kuhanju.
Kako ste se znašli v Restavraciji Marina Portorož?
V Restavraciji Marina sem začel delati pred tremi leti. Ima čudovito lokacijo, kar je ena od naših največjih prednosti. Moja vizija je ustvarjati jedi, ki temeljijo na lokalnih sestavinah in tradiciji, vendar so moderno predstavljene. Poudarek je na ribah in morskih sadežih, kar se odlično ujema z okoljem, kjer delujemo
Katere lokalne sestavine najraje uporabljate pri svojem ustvarjanju?
V Istri je resnično veliko bogastvo sestavin, ki jih obožujem, od svežih rib in morskih sadežev do posebnosti, kot so morski šparglji, kapre in školjke. Rad uporabljam tudi manj cenjene sestavine, ki jih drugi morda spregledajo, na primer morske polže. Te sestavine se lahko z malo ustvarjalnosti spremenijo v izvrstne jedi.
Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?
Težko izpostavim eno stvar, saj je vsaka doba svojevrstno poglavje. Morda sem najbolj ponosen na to, da sem vedno ostal zvest svoji strasti in si prizadeval, da vsako jed ustvarim z ljubeznijo. Zelo rad kuham, a brez strogega sledenja receptom – vsaka jed je tako zame nova zgodba.
Kako ob praznikih ustvarjate poseben meni za goste Restavracije Marina?
Ob praznikih se trudimo ohranjati tradicionalne sestavine, vendar jih predstavimo bolj moderno. Med sestavinami prazničnih menijev je zagotovo bakala in veliko drugih morskih dobrot. Naša lokacija nam omogoča, da sodelujemo z lokalnimi ribiči in pridelovalci, kar daje našim jedem pristnost.
