Jesen je letos prišla dan prej. Namesto 23. septembra je koledar kot začetek nove sezone označil že 22. september. Razlog za to ni nikakršna vremenska sprememba niti nova odločitev meteorologov, temveč nekaj povsem drugega.
Jesensko enakonočje, znanstveno znano kot ekvinokcij, označuje trenutek, ko Sončeva pot prečka nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč skoraj enako dolga po vsem svetu. Toda ta trenutek se ne zgodi vedno ob istem času in na isti datum vsako leto.
Koledar temelji na tropskem letu, ki traja približno 365 dni. V resnici pa Zemlja za obhod okoli Sonca potrebuje 365 dni, 5 ur, 48 minut in 45 sekund. Prav teh skoraj šest »odvečnih« ur vsako leto povzroča zamik astronomskih pojavov naprej.
Prestopna leta, s dodatnim dnevom februarja, ta zaostanek delno izravnavajo, a niso popolna rešitev – enakonočje se skozi stoletja še vedno rahlo premika.
Sonce je hitreje doseglo svojo jesensko točko
Zato se datum jesenskega enakonočja spreminja. V večini let pade na 22. ali 23. september, izjemoma pa tudi na 21. september. Letos se je trenutek enakonočja zgodil 22. septembra v jutranjih urah, kar pomeni, da se je takrat uradno začela jesen na severni polobli.
Ta naravni cikel nas spominja, da je koledar človeška stvaritev, ki skuša slediti ritmu vesolja – a ga nikoli ne more popolnoma ujeti. Zato vas ni treba skrbeti, če vas je presenetilo, da je jesen prišla dan prej. Preprosto povedano: letos je Sonce hitreje doseglo svojo »jesensko točko« na nebu.
