“Bo ta svet sploh še obstajal ali ga bo digitalna doba povozila in razvrednotila človeško prisotnost? Bo vojna? Bomo sploh preživeli? Kakšna je naša vloga? Kako bomo Slovenci obstali in živeli? Kam gre ta svet?” se vprašuje Pečečnik, ki je v svojem nagovoru dokaj oster do vseh, ne samo vladajočih.
Po njegovih besedah namreč dejanja kažejo, da smo postali pasivni opazovalci, otopeli in brez pravega zanimanja za prihodnost. Vodilo naj bi nas le iskanje lastnega udobja, ob tem pa pozabljamo na empatijo in idej za napredek in rast.
“Da ne bi izgubili kakšnega posla z državo, smo raje tiho. Zakaj? Kaj se je zgodilo? Zakaj podjetniki panično prenašajo podjetja v druge države, kjer iščejo večjo stabilnost in varnost ter predvidljivo konkurenčno okolje, da bodo vsaj teoretično lahko še vedno na podlagi znanja, inovacij in pameti konkurirali strateškim silam, ki so kupile rudnine, imajo nizke davke in poceni delovno silo, ki je v večini primerov plod manj obremenjenih plač?” razočarano ugotavlja Pečečnik.
Nekatere plače bo treba dvigniti za 50 odstotkov
Dotaknil se je tudi vedno bolj pereče problematike – pomanjkanja delovne sile, ki terja za specifična delovna mesta terja dvig plače za 50 odstotkov v prihodnjih petih letih, sicer povprečna slovenska družina ne bo mogla preživeti.
“V današnjih pogojih ne bi bil uspešen”
Da bi prikazal, v kakšnih razmerah živijo današnji podjetniki, je iskreno izjavil, da danes “ob vsem znanju ne bi bil sposoben ponoviti zgodbe, ki sem jo izvedel v bistveno slabših razmerah”, nanašajoč se na svojo uspešno podjetniško zgodbo, v kateri je postal številka ena na svetu v svoji branži.
“Gre samo za boj, kdo bo obvladoval državno premoženje in svojim podpornikom delil legalne cekine. Zato se tako sovražijo. Zato imamo v parlamentu dialog, ki velikokrat spominja na gostilno. To se počne brez vsakega sramu,” je okaral vladajoče.
Vsak se bo moral pogovoriti sam s sabo
“Ali bomo pustili, da umremo zaradi raka, ali bomo stvari reševali bolj konkretno kot podjetniki, saj naše prošnje, predlogi, sestanki in obljube katerekoli vlade ne dajejo nobenega upanja,” je zapisal.
Vsak se bo po njegovih besedah moral odločiti, ali želi sodelovati in popraviti okolje, da bo ustvarjalno, ali bomo pustili, da bodo podjetniki obdavčeni tako močno, da se jim ne bo več izplačalo delati in ustvarjati.
Izpostavil je nepravična razmerja med posameznimi delovnimi mesti, kjer na eni strani posamezniki niso nič obremenjeni in prejemajo trikrat višje plače za delo od doma kot na drugi strani medicinska sestra na urgenci. Pa na večanje dodatka za brezposelnost, zaradi katerega “nekateri doma ležijo, sosedom kradejo ograje in žlebove, medtem ko smo slovenčki v službi, konec meseca pa je njihov socialni prejemek enak naši neto plači brez dodatkov”.
Ob koncu svojega pisma se zateče k našim športnikom, češ da so edini, ki mu ogrejejo srce.
“Še dobro, da imamo Tadeja Pogačarja, Luko Dončića, Anžeta Kopitarja, Tino Maze, Janjo Garnbret, odbojkarice in odbojkarje, nogometne virtuoze, košarkarje, smučarje, rokometaše in vse druge športnike, ki bi jih moral tukaj našteti. Oni so tisti, ki nam ogrejejo srce in zaradi katerih smo za kratek čas nacionalno ponosni Slovenci. Oni poskrbijo, da slogan I FEEL SLOVENIJA vsaj v trenutkih, ko slavimo njihove uspehe, dobi pozitivno konotacijo za nas, Slovence,” je zapisal Joc Pečečnik.
