Mediji spodbujajo predstavo, da je joga le vrsta vadbe oziroma telesnih položajev, v resnici pa vključuje široko paleto praks, kot so meditacija, mantre, dihanje, razni rituali in celo nesebično delovanje. Joga ”asane” so jogijski položaji.
Joga izboljša prožnost, gibljivost, fleksibilnost, kar je pomemben sestavni del telesnega zdravja. Po raziskavah sodeč se zdi, da je joga še posebej koristna za izboljšanje prožnosti odraslih, starih 65 let in več.
Joga pomaga pri premagovanju stresa: pri jogijski praksi dihamo globoko in umirjeno in že to pomaga znižati raven kortizola, če pa še meditiramo in delamo jogijske dihalne vaje, je učinek še toliko večji.
Joga izboljšuje duševno zdravje, saj so številne raziskave dokazale, da je lahko joga komplementarna ali alternativna oblika zdravljenja depresije, ansioznosti in nekaterih drugih duševnih motenj.
Joga lahko zmanjša vnetja v telesu: predhodniki številnih bolezni so pogosto kronična vnetja in študije so dokazale, da joga zmanjša biokemične označevalce vnetja pri več kroničnih stanjih.
Joga bo zelo verjetno povečala tudi vašo moč; medtem ko večina ljudi jogo povezuje z raztezanjem in fleksibilnostjo, lahko nekatere zvrsti joge služijo tudi kot dobra telesna vadba za krepitev moči.
Joga krepi imunski sistem; kronični stres negativno vpliva na imunski sistem in ko je le-ta ogrožen, smo bolj dovzetni za bolezni. Raziskave še potekajo, a nekatere študije so že odkrile jasno povezavo med jogijsko prakso in boljšim delovanjem imunskega sistema.
Joga izboljša ravnotežje, ki ni pomembno le, ko poskušate stati na eni nogi v jogijski asani, ampak je bistvenega pomena pri preprostih vsakodnevnih opravilih. Dokazano je, da joga izboljša ravnotežje in splošno učinkovitost pri športnikih, boljše ravnotežje pa lahko prepreči padce pri starejših, ki imajo pogosto kot posledico dolgotrajno zdravljenje in se nemalokrat konča z nepokretnostjo ali celo s smrtjo.
Joga lahko izboljša delovanje srca in ožilja: Pranayama oziroma »jogijsko dihanje« je pomemben in koristen vidik joge. Preko 1400 študij, ki so preučevale splošne učinke pranajame, je ugotovilo, da lahko jogijsko dihanje izboljša delovanje srčno-žilnega sistema.
Joga lahko pomaga izboljšati spanec: vpliva na kako hitro in kako globoko spimo. To je posledica telesne prakse ter duševnega umirjanja. Zvrst, ki najbolj vpliva na spanje, je joga Nidra.
Joga lahko izboljša samozavest, telesno podobo in samospoštovanje.
Joga izboljša zdravje kosti, saj so številni jogijski položaji izometrične kontrakcije, kar pomeni, da se dolžina mišic, ki držijo položaj, ne spremeni, čeprav so vključene, izometrične vaje pa, še posebej, če se izvajajo z upognjenimi sklepi, povečajo gostoto kosti.
Joga spodbuja boljšo držo in zavedanje telesa, saj osredotočenost joge na gibljivost in fleksibilnost prispeva k boljši poravnavi, tako da sprosti mišice, ki so pogosto napete, in izboljša gibljivost hrbtenice.
Joga lahko izboljša delovanje možganov. Aktivira namreč področja možganov, ki so odgovorna za motivacijo, izvršno delovanje, pozornost in nevroplastičnost. Joga je resnično vadba za um in telo!
Sabrina Simonovich, prof. športne vzgoje, trener fitnesa, učitelj joge, www.sabrinafit.eu
