Jurica Golemac, glavni trener košarkarskega kluba Sixt Primorska iz Kopra, je svojo košarkaško kariero pričel že pri rosnih 16 letih. Igral je za Geoplin Slovan, Union Olimpijo, Krko, hrvaški Zadar in Cibono, grški Panathinaikos, turški Efes Pilsen, nemško Albo Berlin. Leta 2013 je Golemac končal s profesionalnim igranjem in še istega leta postal trener zagrebške Cibone. Na Primorsko se je preselil leta 2017, ko je postal glavni trener KK Sixt Primorska. Od takrat se uspehi tega kluba nizajo eden za drugim. Izjemno je ponosen, da se je ekipi uspelo uvrstiti v prvo Ligo ABA, saj je bil to eden izmed ciljev, ki so si jih zastavili pred sezono.
Z Jurico sva se dobila na kavi v enem izmed lokalov na koprski Bonifiki. Nedvomno s svojimi 212 centimetri pusti precejšen vtis takoj, ko se pojavi v prostoru. Nekako mu je košarka pisana na kožo oziroma »na višino«. Njegova košarkaška kariera se je pričela že zelo zgodaj, kmalu je tudi prejel vabilo Olimpije, da pride na enotedensko preizkušnjo in kot mlad nadobuden fant jih je prepričal s svojim dobrim igranjem košarke. »Ker so bili z menoj zadovoljni, sem dobil pogodbo za štiri leta, po enem letu sem dobil tudi slovenski potni list in zaigral za slovensko reprezentanco«, mi je povedal. Tako se je v Olimpiji 1997 leta pričela slovenska zgodba košarkaša rojenega v Zagrebu. Slovenski jezik mu nikoli ni predstavljal posebne težave. »Odrasel sem v hrvaškem Zagorju, na meji s Slovenijo in sem veliko že razumel slovensko. Ostalo sem se naučil sproti«, mi je v odlični slovenščini pojasnil trener Golemac. Slovenijo ima za svojo drugo domovino, dobro se počuti tudi na obali. Rad živi tukaj. Na vprašanje, kakšni se mu zdijo Primorci, mi pove, da so prijazni, dobri ljudje ter da ima z njimi same pozitivne izkušnje.
Zelo hitro sem dobila občutek, da diha za ekipo Sixta in da ves svoj čas in energijo usmerja vanjo. Zanimalo me je, kako poteka njegov delovni dan. »Ponavadi se zbudim ob pol devetih, pridem na Bonifiko, spijem kavico, pojem kakšen brioš. Sledi priprava in ob 11:30 se prične trening, ki traja do 13:30. Potem je kosilo in kasneje sledi še en trening.« Ponavadi imajo trening dvakrat na dan. »Seveda ko ni tekme. Ko pa je tekma, je ritem popolnoma drugačen. Takrat imamo pred tekmo še kakšne analize preteklih tekem, pripravo na trening in pripravo na naslednjega nasprotnika«, mi je razložil. Izjemno je zadovoljen s pogoji za delo, po njegovih besedah so pogoji vrhunski. Izpostavil je: »Bonifika je vzorno urejena. Mislim, da imamo vrhunske evropske pogoje. Imamo veliko srečo, saj ima malo ekip tako dobre pogoje dela.« Na vprašanje ali je denarja za ekipo dovolj, se je nasmejal in dejal: »Z denarjem je pač tako, da ga nikoli ni dovolj. Ampak imamo zelo ambicioznega lastnika, ki želi vlagati in zmagovati, tako da sem izredno zadovoljen.«
Letos teče njegovo šesto trenersko leto, tretje v Sixt Primorska. Njegovo odločitev, da pride za trenerja ravno v ta klub je pojasnil: »Prišel sem predvsem zaradi tega, ker sem videl, da je zelo ambiciozen klub in ker so izjemno dobri pogoji za delo ter da lahko tudi kot mlad trener zelo napredujem skupaj s klubom.« Prepričan je, da je bila to dobra odločitev, saj so vedno boljši, kar nenazadnje skozi dokazujejo. Na vprašanje koliko časa namerava ostati v klubu, je odgovoril: »Jaz delam tako, kot da bom ostal deset let. V trenerski službi se sicer nikoli ne ve. Lahko greš že jutri, lahko pa dolgo ostaneš. Sem mnenja, da je potrebno gledati dolgoročno, za vnaprej in na tak način tudi delati«. Po njegovih besedah je ekipa uspešna zato, ker dobro trenira in ker so naredili dobro selekcije ekipe. »Pri izboru igralcev sem sodeloval tudi sam in prepričan sem, da smo imeli srečo, da smo pripeljali tako dobre igralce, ki hočejo zmagovat in na koncu smo dosegli to, kjer smo danes«, je ponosno povedal Jurica. Ker želijo vsako leto doseči nekaj več, so tudi cilji za prihodnost visoki in samozavestni. »Letos smo se kvalificirali za ligo ABA 1 in sem zelo vesel, da bomo na obalo pripeljali ekipe kot so Crvena zvezda, Partizan, Cibona in da lahko ljudje z obale vidijo vrhunsko košarko. Kot klub se želimo dvigniti za eno stopničko, da se poskusimo postaviti ob bok in tekmovati z najboljšimi ekipami v regiji«, je zanesenjaško povedal trener.
Ob koncu pogovora sva se dotaknila še njegovega prostega časa, ki ga pravzaprav skoraj nima, saj cel dan posveti ekipi in treningom. »Ko je sezona, nimam veliko prostega časa. Takrat se posvečam ekipi in treningom in priznam, da sem sedaj, ko je sezona že skoraj pri koncu, res utrujen in komaj čakam, da se konča«, je še zaključil trener Golemac.
Petra Mežnarc
