Ena izmed prvih kadrovskih potez novega koprskega župana je bila imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na položaj njegovega pooblaščenca za medobčinsko sodelovanje.
Novi župani so pogosto v preteklosti želeli na začetku svojega mandata okrepiti sodelovanje med obalnmi občinami. Kmalu po izvolitvah se je njihovo sodelovanje nekako razvodenelo zaradi osebnih ali trenutnih političnih razlogov. Še več pogosto so bili odnosi med župani obalnih občin na koncu mandata že prav načeti in daleč od tega, da bi sodelovali. Se zna zgoditi, da je prav imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na položaj človeka, ki bi naj zagotovil boljše sodelovanje med občinami, “garant” za tokratni uspeh. Znan kot izjemno dinamičen in energičen vodja, je za ObalaPlus povedal, da je načrtov veliko in stičnih točk med občinami zares ogromno. Nekaj jih je opisal v intervjuju.
Ena izmed vaših pogumnih in zelo racionalnih idej je skupna občinska uprava vseh štirih obalnih občin. Ali imate predstavo o denarju, ki bi ga na tak način privarčevali in lahko uporabili za razvojne projekte? Ali menite, da je realno pričakovati od županov podporo temu projektu? Kako hitro bi bil lahko izpeljan?
Prvi poskus izvajanja nalog skupne občinske uprave občin Piran, Izola in Koper sem predlagal že leta 2011, vendar takrat ni bilo politične volje in poguma. Danes imamo v Sloveniji že 52 primerov dobrih praks skupnih občinskih uprav in želim verjeti, da bomo tudi mi pričeli z izvajanjem le-teh.
Skupna občinska uprava poleg velikih prihrankov pomeni tudi lažje urejanje prostora ter načrtovanje in povezovanje medobčinske prometne in turistične infrastrukture. Na podlagi Zakona o financiranju občin država sofinancira polovico vseh sredstev za delovanje skupnih občinskih uprav za enajst nalog in sicer:
– Inšpekcijski nadzor in občinsko redarstvo
– Urejanje prostora
– Zagotavljanje in izvajanje javnih služb.
– Notranje finančno nadzorstvo in proračunsko računovodstvoEden izmed projektov o katerem pripovedujejo vsi župani je razvoj kulturnih dogodkov. Ali je po vašem mnenju realno od županov pričakovati podporo k skupni kandidaturi vseh štirih občin za kulturno prestolnico Evrope? Kaj menite vi o tem projektu?
Seveda pričakujem podporo vseh štirih županov k Evropski prestolnici kulture, saj gre za eno najpomembnejših in najvidnejših pobud v Evropi, ki uveljavlja izjemno kulturno bogastvo in raznolikost Evropske unije ter spreminja podobo mest v korist meščanov in obiskovalcev. Tekmovanje za pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture v državah članicah potrjuje kako pomembna in privlačna je ta pobuda.
Ali menite, da je kultura dovolj za izgradnjo bolj dodelane turistične strategije obalnih občin?
Kultura je temeljni steber vsake turistične strategije. Naziv evropske prestolnice kulture je odlična priložnost, da naša mesta osvetlijo svojo kulturno podobo, se umestijo na svetovni zemljevid, privabijo več turistov in razmislijo o svojem razvoju temelječem na kulturi. Naziv vpliva ne le na kulturno temveč tudi na socialno in gospodarsko življenje mesta in regije.
Kakšno vlogo pripisujete Istri kot pojmu oz. lokaciji pri razvoju turizma in kakšen turizem je tisti, ki bi si ga naj obalne občine želele?
Istra bi morala biti vodilna destinacija, posamezne občine pa njeni gradniki s poudarkom na integraciji turističnih produktov in integraciji medobčinske turistične infrastrukture.
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 deli Slovenijo na štiri makro destinacije: Mediteranska Slovenija, Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija ter Osrednja Slovenija in Ljubljana.
V navedeni strategiji je Slovenska Istra definirana kot širše geografsko območje, ki ga sestavljajo vodilne destinacije Portorož/Piran, Izola, Koper in Ankaran. Drobitev vodilnih destinacij na posamezne občine predstavlja ključno napako.
Vodilna destinacija bi morala biti ISTRA (Istra – Slovenija oz. Istra in Kras), trenutno opredeljene vodilne destinacije pa njeni pomembni gradniki, ki morajo po logiki trženja destinacij nastopati skupaj. Razvoj zaokrožene destinacije ISTRA je odvisen od vzpostavitve boljšega medobčinskega sodelovanja in povezovanja, v prvi vrsti t.i. obalnih občin. Šele z dosegom soglasja med t. i. obalnimi občinami lahko razmišljamo o povezovanju destinacije s Krasom in čezmejno Istro.
Turistične organizacije t. i. obalnih občin so v zadnjem obdobju pričele z neformalno skupno promocijo obalnega turizma pod blagovno znamko “Love Istria”, vendar zgolj na družbenih omrežjih, kar bi morali nadgrajevati z vzpostavitvijo in upravljanjem partnerske politike med vsemi deležniki v turizmu, z razvojem in implementacijo krovne zgodbe, ki odseva in podpira pozicioniranje vodilne destinacije ter učinkovitim managementom destinacije, vključno z razvojem in upravljanjem skupne blagovne znamke ISTRA (Istra -Slovenija).
Če bi morali izbrati en infrastrukturni projekt, ki je pomemben za vse obalne občine, katerega bi izbrali?
Tranzitni promet, ki je povezan s slabo prepustnostjo prometne infrastrukture je zagotovo velika razvojna ovira vseh občin. Zato je nujna pospešena realiacija že sprejetih ukrepov na Šmarski cesti z ločevanjem tranzitnega in lokalnega prometa, kar je realno izvedljivo do leta 2021. Sledi izgradnja hitre ceste Koper – Šmarje – Dragonja, kar bo omogočilo preusmeritev tranzitnega prometa na Hrvaško že pred Koprom. Prav tako je nujno nadaljevati s projektom izgradnje hitre ceste Jagodje – Lucija.
