Povsem drugačno vzdušje v Kopru, več je dialoga, toda koprski župan premalokrat udari z roko po mizi – »Res nima sreče za kadrovske rešitve« – Bržan: »Od vsega ropotanja v preteklosti danes nimamo nič!«
Kaj je Koper z zamenjavo županske oblasti konec leta 2018 pridobil in kaj je izgubil? Odgovor seveda ni enoznačen. Velik del občanov je zadovoljen, da je prišlo do povsem drugačne kulture vodenja občine, ki bi morala omogočiti bolj harmoničen razvoj. Toda hkrati je vendarle slišati tudi resnejše pripombe in nezadovoljstvo na račun (ne)učinkovitosti pri vodenju, predstavljanju in razvoju »glave Istre«. Kritiki županu Alešu Bržanu očitajo, da je večji del trenutnega razvoja v občini še posledica starih odločitev prejšnjega župana, da ni veliko novega, da je župan premalo glasen, ko bi morali zastopati interese Istre v državi in da bo nekaj novih pridobitev uresničil šele v zadnjem letu mandata ter se tako skušal odkupiti volivcem.
Odnos občinskega vodstva do Luke Koper se je v novem mandatu bistveno spremenil. Dialog s sedanjim županom in dogovori o razvoju pristanišča, tudi o pristaniški pomoči meščanom, so nedvomno lažji. Čeprav ima Bržan res zelo malo vpliva na odvijanje projekta drugega tira, lahko ugotovimo, da župana sploh ni čutiti pri zahtevah za hitrejšo uresničitev železniške povezave, ki bi poleg omogočanja nadaljnjega razvoja pristanišča, pomembno vplivala na vrsto okoljskih vprašanj (manj požarov v naravi, manj izpustov CO2, neprimerno večje varovanje vodnih virov, večja varnost v prometu, …), vplivala bi tudi na razvoj turizma in možnost sodobnejše komunikacije regije z Evropo.
Podobno velja tudi za cestne povezave. Zamujata tako nova cesta v Luko Koper (Bertoška vpadnica), kot tudi širitev Šmarske ceste ali pa še bolje – gradnja nove Šmarske ceste oziroma cestne povezave s hrvaško Istro. V slovenski Istri že leta govorijo o tem, da bi morali ukiniti vinjetni sistem za obalno hitro cesto in vzpostaviti podobne razmere kot veljajo na avtocestah v italijanskem zamejstvu. Medtem, ko v Kopru ostajajo pri pobudah, so v Mariboru že dosegli ukinitev vinjet na deset kilometrov dolgi hitri cesti od Pesnice do Teznega. Je pa Dars nepričakovano naročil in oddal arheološka dela na trasi srminske vpadnice v Luko Koper, ki pa bo končana šele čez veliko let.
Tretja velika tema, ki ji niti vsi predhodni koprski župani niso bili kos, je “mrcvarjenje” Istre pri oskrbi z vodo. Država je dolžna zagotoviti vodni vir vsem državljanom. Najpogosteje se zgodi, da pride do spora med strokovnjaki in še verjetneje do upora krajanov sosednjih občin, ki imajo drugačne načrte. Predstavniki države pa potem energijo in denar, sicer namenjen Istri, preusmerijo v druge, enotnejše dele države. Kraševci so že rekli, da ne bodo dovolili zajetja Padež, ki si ga je kot možen vir za oskrbo Istre izbrala trenutna vlada. Sedanji glavni vodni vir in osnovni vodovodni sistem, je Kopru pred 85 leti zagotovila italijanska država, ki jo je tedaj vodil Benito Mussolini.
Bržanova uprava ni tako neučinkovita, kot ji pripisujejo
Očitki o neučinkovitosti sedanje uprave so le deloma utemeljeni. Na Muzejskem trgu pospešeno končujejo vkopano garažno hišo za 468 parkirnih mest, ki bo zgrajena do konca tega leta in ji je občina namenila 6,6 milijona evrov. Garažo je zastavil že prejšnji župan, toda še tik pred začetkom gradnje je bilo kar veliko nasprotovanj krajanov in Bržanova uprava se je morala zelo potruditi, da so prepričali nasprotujoče sosede. Poleg tega nameravajo konec leta začeti graditi še parkirno hišo Sonce – za poslovnim objektom Barka pri Luki Koper.
Premiki so opazni tudi na poslovnem kompleksu Solis na Bonifiki, kamor se že selijo službe državne uprave. Sedanja mestna oblast nima zaslug za zaključevanje gradnje treh enot Solisa. Zastavila ga je uprava prejšnjega župana in predvsem koprski gradbinec Grafist. Njegov večinski lastnik, Ante Guberac je dejal, da ne bo dejal nič kritičnega, niti pohvalnega o županu. »Če bi bil kritičen, bi mi očitali, da sem zato, ker naj bi bil povezan s prejšnjo oblastjo, če bi ga hvalil, bi mi očitali, da se prilizujem novi oblasti. Ampak sam posle pridobivam ne glede na oblast. Sem jih že pred Popovičem in jih tudi po njem, sploh pa nisem odvisen od ene občine,« je dejal Guberac.
Velika zasluga gre Alešu Bržanu, da je koprski podjetnik, Aleš Piščanc vendarle lahko odkupil hotel Koper od Term Čatež, kar je omogočilo prenovo hotela in uspešne restavracije Capra v centru mesta, ki se trenutno še izvaja. Prejšnji župan je bil pri tem projektu ovira, ker je imel s tem hotelom drugačne načrte.
Glede investicij v podeželje je na volitvah obljubil vsaj 10 milijonov evrov vlaganj letno. Letos je za več cest, krožišč in druge infrastrukture na podeželju, občina namenila 12 milijonov evrov. Začela je graditi kanalizacijsko omrežje, vredno 17 milijonov evrov, na katerega bodo priključili hiše z več kot 2.000 prebivalci. Do jeseni bo končana gradnja prizidka OŠ v Marezigah.
Bržanova uprava je že lani začela z nasipavanjem obale in urejanjem nove plaže, med izlivom Badaševice in Žusterno. Nasutje se zdi naravovarstvenikom sporno. V resnici pa je bil ta del obale degradiran. Tukaj je podobno plažo snoval že prejšnji župan. Urejena bo šele prihodnje leto, saj se mora nasutje še vsaj leto dni utrjevati, da ne bi prišlo do pogrezanja terena.
Župan še zdaj ni predstavil učinkovite rešitve za primernejšo povezavo (dvigalo) med obalnim sprehajališčem in naseljem Markovec. Tu je Boris Popovič načrtoval zelo ambiciozen objekt, ki bi ga verjetno vsaj deloma uresničil v tem mandatu, Bržan pa doslej ni našel jasnega odgovora, kako namerava poskrbeti za povezavo z naseljem na hribu.
Očitki županu gredo še na račun vodstva Marjetice in nekatere kadrovske odločitve. Več kritično razpoloženih meščanov trdi, da mesto ni več tako urejeno in čisto, kot je bilo v času prejšnjega župana in predvsem v času, ko je Marjetico vodil Gašpar Gašpar Mišič. Navkljub kritikam na račun slabega dela, je dolgo zagovarjal kasneje razrešenega direktorja, zdaj pa funkcijo direktorja že nekaj časa začasno opravlja prejšnji prvi nadzornik Davor Briševac, kot vršilec dolžnosti. Župan prevzema odgovornost za kadrovske poteze, saj si je prav on želel zamenjave nekaterih kritičnih in premalo poslušnih nadzornikov v Marjetici.
Občina bo začela graditi novo šolo v Škofijah, vendar županu nekateri krajani očitajo, da bo predraga.
Kako so županovo delo ocenili v kritični javnosti?
Anonimen koprski poslovnež je dejal, da je zelo dobro to, ker župan nikakor ni maščevalen. Zaradi njegove mehkosti pa se okrog njega zbirajo posamezniki z velikimi interesi, ki jim ne more izpolniti vseh želja. Prepočasi se uresničujejo večji razvojni projekti v občini.
Predstavnik pravoslavne cerkve, Dejan Mandić mu zelo zameri, ker je ustavil načrt pravoslavne skupnosti, da bi ob koprski avtobusni postaji zgradili novo cerkev na parceli, ki jo je zelo hitro in brez javnih razprav tej cerkveni skupnosti dodelil bivši župan.
Barbara Verdnik iz gibanja Skupaj je, kot sprva velika podpornica, prešla v kritično držo do Bržana: »Je človek dialoga, zelo vljuden in dober, pameten sogovornik, vendar ni dovolj kompetenten za vodenje tako zahtevne županske funkcije. Medtem, ko je imel prejšnji župan točno določene cilje in je vedel, kako bo do njih prišel, ta nima dodelane strategije vodenja občine. Pravzaprav ga je presenetilo, kaj vse bi moral početi na tem mestu. In res nima sreče za dobre kadrovske rešitve. Preveč ščiti nekatere stare občinske uslužbence. Za razliko od županove svetovalke za kulturo in mednarodne odnose Vesne Pajič, ki je res pridobitev občinske uprave.«
Svetnica Levice, Maja Tašner Vatovec pravi: »Svetniške skupine smo že maja 2019, zaradi želje po oblikovanju drugačne občine, predlagale spremembe statuta, ki do danes še niso prišle niti v razpravo. Občanke in občani smo pričakovali tudi več posluha za prej pozabljene skupine in področja: mlade, kulturnike, kulturno dediščino, nenazadnje tudi socialno šibke. Dejansko stanje pa je tako, da se soočamo z dvojnikom prejšnje oblasti. Sporni so tudi pritiski, ki jih izvajajo predstavniki občinske oblasti na svete zavodov, kako naj glasujejo pri imenovanjih za vodilne funkcije. Najbolj očitno so se kopja lomila v Marjetici, kjer je dal župan odstaviti dva nadzornika, ki sta odpirala preveč perečih vprašanj, da bi zakril sporne prakse, ki se v javnem podjetju nadaljujejo. Tudi novi župan javno govori in obljublja nekaj, dela pa povsem nasprotno. V Levici razumemo njegov mandat kot prehodno obdobje, kot nekakšen »premor«, preden dobi občina vodstvo, ki bo sposobno realizirati obljube in izboljšati (duhovno in materialno) kakovost bivanja v mestu.«
Pedagoška in kulturna delavka Irena Urbič: »Pogrešam jasno in kompetentno turistično vizijo mesta, ki bi temeljila na kulturnem turizmu, morju (ne le križarkah) in spoštljivem odnosu do urbane, ne le ruralne dediščine.
Kot kulturna »spletična«, si seveda želim odločevalca, ki zna določiti prioritete v kulturi, se posvetuje s kreativno stroko in javnim zavodom zagotovi zadostna in trajna sredstva, da jim ni treba moledovati za krpanje ometa v galeriji ali nakup reflektorja v gledališču. In ki loči razvedrilne dejavnosti od profesionalnega umetniškega ustvarjanja.
Najbolj me je razveselilo po dolgih letih oživljeno sodelovanje med štirimi obalnimi občinami, posluh za potrebe podeželja, podpora kandidaturi obalnih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025 in pričetek oblikovanja občinskega prostorskega načrta. Pri slednjem bi si želela vabila k sodelovanju mladi arhitekturni stroki, ki ima znanje in ideje in ji je mar za mesto.«
Aleš Bržan odgovarja
Koprski župan je odgovoril na večino očitkov glede svojega dela. Na očitek o premajhnem vplivu občine na hitrost izvedbe drugega tira: »Vsaj enkrat tedensko smo v stiku s podjetjem 2 TDK in s predstavniki krajevnih skupnosti ob trasi drugega tira, tako da vse obstoječe in morebitne težave rešujemo sproti. Naše delo za širšo javnost in medije ni preveč zanimivo, ker ga opravljamo brez večjih zapletov.«
Na očitke glede prepočasne gradnje državnih cest: »Bertoško vpadnico v Luko naj bi začeli graditi še letos. Pravkar potekajo zaključni dogovori tudi za dela na Šmarski cesti proti hrvaški Istri. To bo vkop državne tranzitne Šmarske ceste pod krožiščem med Hipermarketom in Cimosom. Lokalni promet bo ostal v krožišču nad to vkopano cesto. Država je v zakon za zagon gospodarstva po epidemiji uvrstila tudi hitro cesto Koper – Dragonja.« (Pri tej cesti je treba dodati, da država zanjo pripravlja prostorski načrt že 18 let).
Glede vinjet pa je Aleš Bržan odgovoril, da bodo istrske občine očitno morale poiskati drugo pot do cilja, od katerega ne odstopajo. Drugo pot zato, ker posamezni primorski poslanci ne podpirajo več predloga za odpravo vinjet na obalni hitri cesti.
Na očitke o medlem odzivu na mačehovsko zapostavljanje Istre zaradi pomanjkanja pitne vode odgovarja: »Od vsega ropotanja v preteklosti danes nimamo nič. Sam sem ubral drugačno pot. Najprej sem dal pobudo za sejo istrskega parlamenta na to temo, nato smo začeli zelo odločen, a strpen in umirjen dialog z ministrstvom za okolje in prostor, ki je na koncu le sprejelo odločitev o dodatnem vodnem viru. Oni napovedujejo, da bodo do gradbenega dovoljenja za akumulacijo Padež prišli v dveh letih in potem v petih sklenili investicijo.«
Glede nadaljevanja projektov, ki jih je zastavil že njegov predhodnik Boris Popovič, je dejal da je bil projekt garažne hiše nedokončan in da bodo zdaj na Muzejskem trgu po končani garažni hiši uredili zelene površine in s tem obogatili mesto. Glede poslovnega objekta Solis pojasnjuje, da ga nikoli ni odobraval in da tudi po končanju ne bo ravno v ponos mestu, ravno zaradi pretiranega betona, ki ga vsiljuje betonski lobi.
O očitkih glede slabih kadrovskih rešitev Bržan pravi: »S kadrovskimi odločitvami, ki so bile izključno v moji pristojnosti in z ekipo, ki jo imam na občini, sem zelo zadovoljen. Sem pa vedno pripravljen sprejeti odgovornost, če se izkaže, da sem ali bom naredil napako. Projekt nove šole na Škofijah je bil preverjen na volitvah. Obljubil sem jo, ker jo ta kraj potrebuje. Te dni bo komisija izbrala najprimernejšo rešitev za njeno gradnjo. Če bo šlo vse po načrtih, bo zgrajena do začetka šolskega leta 2022. V okviru naložbe pa bomo uredili tudi vse prometne povezave v okolici šole in vrtca.«
Glede zamud pri sprejemanj OPN sedanji župan pravi, da mu je žal izgubljenega desetletja v preteklosti. »Zato smo zdaj prisiljeni OPN izdelati in sprejeti v rekordnem času. Morali se bomo izogniti inovacijam v prostorskem planiranju, saj te zahtevajo usklajevanje in čas, ki ga nimamo. Nikakor pa ne bo okrnjeno sodelovanje javnosti v tem postopku.«
Boris Šuligoj
