Veganstvo
Število ljudi, ki se je odločilo izključiti vsa živila živalskega izvora iz svoje prehrane, v zadnjem desetletju narašča. Na splošno velja, da veganska prehrana vsebuje več vlaknin in manj holesterola, beljakovin, kalcija in soli kot vsejeda prehrana.
Pogosta skrb je, ali veganska prehrana zagotavlja dovolj vitamina B12, ki pomaga preprečevati poškodbe živcev in ga najdemo v mesu, ribah, jajcih in mlečnih izdelkih, ne pa v sadju ali zelenjavi. Pomanjkanje B12 lahko povzroči nevrološke težave. Nedavna študija, ki je vključevala 48.000 ljudi, starejših od 18 let, je primerjala zdravje ljudi z različnimi prehrambenimi navadami. Ugotovili so, da imajo ljudje, ki jedo vegansko in vegetarijansko prehrano, manjše tveganje za srčno-žilne bolezni, vendar večje tveganje za možgansko kap, morda delno zaradi pomanjkanja vitamina B12. Toda količino B12, ki jo potrebujemo, je enostavno dobiti iz prehranskih dodatkov. Druga pogosta skrb pri veganski prehrani je pomanjkanje beljakovin, vendar pa premišljen in uravnotežen veganski jedilnik, ki vključuje na primer stročnice, kvinojo, izdelke iz soje, itn., bo prav tako zadostil potrebam po beljakovinah. Prav tako je malo verjetno, da bo veganska prehrana povzročila pomanjkanje železa, če prehrana vključuje sadje in zelenjavo vseh barv.
V nedavni študiji, ki je preučevala učinke prehrane z veliko sadja in zelenjave, vendar ne strogo veganske, so imeli tisti, ki so uživali več hrane rastlinskega izvora in manj živalskih proizvodov, boljše rezultate na kazalcih zdravja, in sicer je bilo pri njih do 32 odstotkov manjše tveganje za srčno-žilne bolezni. Študija torej ni dokazala, da bi bila strogo veganska prehrana kaj bolj koristna od prehrane, sestavljene večinoma iz sadja in zelenjave, vendar z nekaterimi živalskimi proizvodi.
Veliko je raziskav, ki primerjajo ljudi, ki se prehranjujejo vegansko in tiste, ki se ne in pokažejo boljše zdravstveno stanje med tistimi, ki so vegani. Vendar so raziskovalci ugotovili, da so te študije večinoma nezanesljive, ker so vegani ponavadi bolj zdravi iz drugih razlogov: običajno manj kadijo, pijejo manj alkohola in se več gibajo. Ti dejavniki življenjskega sloga, ki lahko prispevajo tudi k manjšemu tveganju za srčne bolezni in umrljivost, lahko nakazujejo, da je veganska prehrana bolj zdrava, kot je v resnici. Še vedno obstajajo negotovosti glede veganske prehrane, zlasti ko gre za dolgoročne učinke.
Vsekakor pa se zdi, da je veganska prehrana povezana z boljšim splošnim zdravjem, razen kostne gostote in zlomov, ki so lahko pogostejši zaradi možnega nižjega vnosa kalcija in verjetnost pomanjkanja B12. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je razmeroma preudarna vsejeda dieta, kot je sredozemska prehrana, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave, stročnic, ribe in malo mesa, vsaj tako zdrava kot veganska prehrana. Še veliko je treba raziskati, preden znanost z gotovostjo ugotovi, ali je veganstvo lahko bolj zdravo kot katera koli druga dieta – še posebej, ko gre za dolgoročne učinke na zdravje. Medtem strokovnjaki svetujejo, da je najboljša veganska prehrana tista, ki vključuje veliko sadja in zelenjave, stročnic ter dodatke B12 in manj veganskih nadomestkov, ki spadajo pod vegansko nezdravo hrano.
Sabrina Simonovich
prof. športne vzgoje, trener fitnesa, učitelj joge, učitelj in trener alpskega smučanja, prehranski svetovalec, www.sabrinafit.eu
