Študija je preučila 39 možnih dejavnikov, pri čemer so izpostavili nekaj z največjim vplivom. Med najpomembnejšimi so socialna izolacija, nižja formalna izobrazba in nižji socialno-ekonomski status. Na seznamu so tudi genetski in zdravstveni dejavniki:
-
prisotnost dveh kopij gena APOE
-
pomanjkanje vitamina D
-
težave s sluhom
-
visoka raven C-reaktivnega proteina
-
zmanjšana moč stiska roke
-
ortostatska hipotenzija (nizek krvni tlak)
-
možganska kap
-
sladkorna bolezen
-
bolezni srca
Pomen te raziskave je poudaril nevrolog dr. Kevin Bickart, ki je izpostavil, da študija “preučuje dejavnike tveganja za demenco zgodnjega nastopa na način, ki je bil doslej uporabljen le pri demencah poznega nastopa”. Dodal je, da gre za “zelo velik vzorec, ki je bil prospektivno spremljan od zdrave začetne točke do diagnoze demence, z obsežnim zbiranjem podatkov”.
Strokovnjaki poudarjajo, da čeprav nekaterih dejavnikov ne moremo spremeniti, lahko spremembe življenjskega sloga pomembno zmanjšajo tveganje. Docent psihiatrije in nevrologije na Medicinski fakulteti Yale, dr. Arman Fesharaki-Zadeh, priporoča telesno dejavnost:
“Redna vsakodnevna vadba ima daljnosežne koristi, vključno z izboljšano nevrokognitivno funkcijo.” Pojasnjuje, da telesna vadba spodbuja nastajanje novih nevronov in krvnih žil ter pozitivno vpliva na razpoloženje.
Mediteranska prehrana
Dr. Fesharaki-Zadeh prav tako izpostavlja pomen mediteranske prehrane, bogate z zeleno listnato zelenjavo, olivnim oljem, lososom in borovnicami, ter kognitivne, čustvene in socialne stimulacije. “Takšna prehrana je bogata z vitamini, omega-3 maščobnimi kislinami in antioksidanti – vsi so nevroprotektivni dejavniki,” je pojasnil.
Kot oblike stimulacije priporoča učenje jezikov, ples, jogo ter redno povezovanje z ljudmi. “V obdobju po pandemiji bi morale biti kakovostne socialne povezave vse bolj spodbujane in prakticirane,” je zaključil.
