Slovenija je, odkar je članica Evropske unije, zaščitila 26 kmetijskih pridelkov in živil, 4 žgane pijače in 17 geografskih označb za vina.
Poznamo štiri sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil. Pogoji in zahteve vsake sheme kakovosti pa so opredeljeni v evropski in nacionalni zakonodaji. Slovenija je izjemno raznolika dežela, kar se odraža tudi v bogati kulinariki, nad katero se navdušujejo turisti, ki obiščejo našo državo. Zato je prav, da imamo prozvode, ki so pristni in zaščiteni.
Kaj sploh pomeni, da je nek pridelek ali živilo zaščiteno?
V prvi vrstu to pomeni zaščito imena, zaščiti pa se tudi način proizvodnje in receptura. Pri vsem tem je pomembno dokazilo o pristnosti proizvoda oziroma certifikat, zaradi česar se morajo proizvajalci vsako leto certificirati. Certificiranje pa ni nič drugega kot to, da neodvisna kontrolna organizacija pri posameznem proizvajalcu kontrolira upoštevanje vseh pravil proizvodnje in ostale pogoje, ki so potrebni za zaščito izdelka. Postopke zaščite kmetijskih izdelkov se prične na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki vso potrebno dokumentacijo posreduje Evropski komisiji za zaščito kmetijskih pridelkov in živil na območju celotne EU.
Kako prepoznamo zaščiteni proizvod?
Zaščiteni kmetijski pridelki in živila so lahko označeni z dvema vrstama znakov, in sicer z nacionalnim zaščitnim znakom in evropskim znakom (EU). Po mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Slovenija pri zaščiti proizvodov zelo uspešna, ni pa ministrstvo tisto, ki poda pobudo za zaščito nekega proizvoda, “temveč lahko to naredi samo skupina proizvajalcev nekega proizvoda, ki v proizvodnji tega proizvoda sama prepozna nove poslovne možnosti, priložnosti ali izzive”.
Zgodba o teranu – je slovenski ali hrvaški?
Kljub temu, da je ministrstvo oziroma takratni minister Dejan Židan še leta 2014 trdil, da vprašanje terana ne more več biti predmet pogajanj in da je Slovenija ime teran zaščitila leta 2000, teran zaenkrat še ni slovenski. Iz ministrstva so povedali: “Teran je veljavna zaščitena označba porekla za vina in se kot taka lahko uporablja izključno za označevanje porekla vina, ki je pridelano iz sorte refošk na območju vinorodnega okoliša Kras in izpolnjuje predpisane pogoje. Spomladi 2017 je Evropska komisija sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. 5. 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina – s to uredbo je za vina, pridelana v Hrvaški Istri, kljub dejstvu, da je Teran naziv zaščitene označbe porekla omogočila tudi označevanje naziva sorte teran pod pogojem, da sta „Hrvatska Istra“ in „teran“ v istem vidnem polju ter je ime „teran“ napisano z manjšimi črkami kot „Hrvatska Istra“.” Slovenija je sicer septembra 2017 na Splošno sodišče EU vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti zadevne Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1353. Pisni del postopka tožbe je že zaključen, sledi še ustni del postopka, ki obsega obravnavo, postopek pa se bo zaključil z razglasitvijo sodbe, zoper katero bo možna pritožba na Sodišče EU. Na ministrstvu predvidevajo, da se bo ustni del postopka začel letos in bi bila sodba lahko razglašena do konca leta 2019 ali v začetku 2020. Dejanska dinamika reševanja tega spora pa je seveda v domeni sodišča. »Do razglasitve sodbe je delegirana uredba, ki dovoljuje uporabo imena “teran” za hrvaška vina, v veljavi in posledično so lahko hrvaška vina, ki so označena v skladu s to uredbo, v prodaji tudi v Sloveniji«, so povedali na kmetijskem ministrstvu.
Kaj smo zaščitili skupaj s Hrvaško?
Skupaj s Hrvaško smo zaenkrat pri Evropski komisiji zaščitili že dva proizvoda – Istrski pršut/ Istarski pršut (zaščitena označba porekla) in oljčno olje Istra (zaščitena označba porekla). Slovenski in hrvaški proizvajalci iz območja Istre se dogovarjajo glede skupne zaščite več proizvodov iz območja Istre, kot so npr. istrski med, istrski ovčji sir, istrsko govedo, istrska klobasa.
Kranjska klobasa je slovenska
Kranjska klobasa je pri Evropski komisiji zaščitena kot slovenski proizvod. Na kmetijskem ministrstvu so povedali, da je v postopku registracije Kranjske klobase pri Evropski komisiji, Hrvaška upravičeno uveljavljala svoje interese oziroma interese hrvaških proizvajalcev kranjske kobasice, saj so jo nekateri proizvajali že več kot 80 let. »Ti bi morali z zaščito tega slovenskega imena takoj prenehati s proizvodnjo, zato bi jim bila povzročena velika ekonomska škoda«, so še povedali. Zaradi tega je Evropska komisija, skladno z evropsko zakonodajo, za hrvaške proizvajalce določila 15-letni prehodni rok za uporabo izraza Kranjska kobasica. Po izteku tega obdobja Hrvaška tega imena ne sme več uporabljati. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so povedali, da pri postopku zaščit pri Evropski komisiji so ugovori in pogajanja med državami vložnicami vlog za zaščito kmetijskih proizvodov in državami, ki na te vloge ugovarjajo, del običajnega postopka registracije proizvodov na EU ravni. »Le na ta način lahko države ščitijo interese lastnih proizvajalcev proizvodov s podobnimi ali celo enakimi imeni. Vsak ugovor, ki ga vložijo posamezne države, je potrebno detajlno utemeljiti. Komisija najprej preveri dopustnost in utemeljenost ugovorov, nato državo vlagateljico vloge in države, ki so vložile ugovor, pozove k pogajanjem in dosegu sporazuma. V kolikor te države ne dosežejo sporazuma, o vlogi ponovno, na podlagi vseh prejetih dokazil, odloča Evropska komisija. Prehodna obdobja za nadaljnjo uporabo zaščitenih imen so določena že v evropski zakonodaji, zato se države med seboj o prehodnih obdobjih ne pogajajo«, so pojasnili.
Petra Mežnarc
