Kaj v naša življenja in posel prinaša bližnja prihodnost, konec leta 2021 in predvsem novo leto 2022 je težko napovedovati.
O tem smo se pogovarjali z direktorjem računovodskega servisa Pristar d.o.o. Hinko Kašnikom, ki je povedal: »Že v nekaj naših tekstih, izpred mesecev oz. slabega leta, smo opozarjali na bližajoče se podražitve surovin in energentov, posledično tudi osnovnih življenjskih potrebščin. Po občutnejših podražitvah surovin v samem začetku leta, ki so bila najbolj opazna v posameznih gospodarskih panogah, kot sta npr. gradbeništvo in jeklarska industrija se sedaj val podražitev občutneje seli tudi v gospodinjstva«. Izpostavil je, da se je košarica hrane skozi leto 2021 že dražila, »s podražitvami energentov pa to podražitev že opažamo ob mesečnih položnicah«.
EU se je že enotno lotila izziva kako podražitve oblažiti v kratkoročnem obdobju, pripravlja oz. nadaljeval pa se tudi nabor skupnih ukrepov EU na dolgi rok, ki temeljijo na povezovanju in naložbah v obnovljive vire energije.
Ob tem je izpostavil, da je poleg podražitev na pragu tudi nadaljna rast minimalne plače v Sloveniji. »Od letošnjega leta velja formula na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Zadnja raziskava na osnovi katere je bila izračunana trenutno veljavna minimalna plača je bila opravljena leta 2017. Jasno je, da se tudi ti minimalni življenjski stroški z zadnjimi podražitvami precej odmikajo od trenutno veljavnega zneska, zato je pričakovati spremembe tudi na področju višine minimalne plače, kar pomeni tudi višanje prispevkov, posledično pa novi val podražitev, kot posledico višanja stroškov dela«, pojasni Kašnik.
Gibanje višine minimalne plače skozi leta :
od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021: 1.024,24 EUR
od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 EUR
od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019: 886,63 EUR
od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: 842,79 EUR
od 1.januarja 2017 do 31. decembra 2017: 804,96 EUR
od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: 790,73 EUR
od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: 790,73 EUR
od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: 789,15 EUR
od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013: 783,66 EUR
od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012: 763,06 EUR
od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011: 748,10 EUR
od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010: 734,15 EUR
od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010: 597,43 EUR
od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009: 589,19 EUR
od 1. marca 2008 do 31. julija 2008: 566,53 EUR
od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008: 538,53 EUR
od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2007: 521,83 evrov (125.052,00 SIT)
od avgusta 2005: 511,60 evrov – 122.600,00 SIT
od avgusta 2004: 490,32 evrov – 117.500,00 SIT
za mesec december 2003 in nadaljnje mesece: 465,21 evrov – 111.484 SIT
za mesec avgust 2003 in nadaljnje mesece: 460,61 evrov – 110.380,00 SIT
ZANIMIVOST
Minimalna plača je bila v Sloveniji prvič uvedena že leta 1937. Zakon o minimalni plači določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) in pogoje, pod katerimi se ta izplača. Do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače so upravičeni vsi delavci, ki pri delodajalcu v Sloveniji delajo polni delovni čas. V primeru krajšega delovnika delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače.
Direktor Kašnik je še pojasnil, da je Vlada pripravila tudi nekaj predlogov, ki pa še niso dokončno potrjeni in veljavi, zato jih je potrebno jemati še z določeno mero previdnosti. Meni, da bo naša država vsekakor sledila usmeritvam EU, ki želi spodbujanje gospodarskega okrevanja po pandemiji peljati na način, da se z določenimi ukrepi naslavlja širše družbene cilje te generacije, vezane na soočenje s podnebnimi in okoljskimi spremembami, ki zahtevajo trajnostne, zelene in digitalne rešitve.
Zaupa nam, da se bolj ali manj tiho oz. glasno za leto 2022 napoveduje tudi :
– davčne olajšave za zaposlovanje prvih zaposlitev in zaposlitev oseb za poklice, kjer na trgu kadra primanjkuje.
– nove olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod
– spodbujanje praktičnega usposabljanja
– zvišanje upravičenih stroškov reprezentance
– dvig splošne olajšave za zaposlene
– znižanje davčne stopnje v petem dohodninskem razredu za 5%
– znižanje stopnje obdavčitve iz kapitala na 25%
– po 15 letih imetništva kapitala se naj dohodnine na dobiček več ne plačuje
– seniorska olajšava
POMEMBNO ZA PODJETJA
Smo v obdobju, ko podjetja pripravljajo ali celo zaključujejo poslovne načrte za leto 2022. Danes je zelo težko napovedati, kako se bodo spreminjali stroški dela, energentov in surovin v letu 2022. Ostaja torej vrsta nejasnosti in odprtih vprašanj na področju stroškov dela in seveda gibanju cen na trgu. Delodajalci danes ne razpolagajo z informacijami, ki so ključne za izračun odhodkov. Potrebno bo torej počakati na odločitev vlade in uradne številke na področju stroškov dela in seveda budno spremljati trg.
»Vsem podjetjem in podjetnikom, ki zaposlujete, pa ob tem priporočamo, da takoj po objavi uradnih sprememb stroškov dela opravite simulacije predvidenih prihodkov in odhodkov. Višja minimalna plača bo nedvomno vodila v dodatne podražitve s strani dobaviteljev, zato je pomembno, da se nanje hitro pripravite, oblikujete nove cene za vaše stranke in pravočasno uskladite pogoje poslovanja«, pove Kašnik.
Če je moč verjeti empiričnim podatkom iz tujih trgov dela, višanje minimalne plače običajno ne vodi do odpuščanj delavcev, pogosto pa vodi do višanja cen storitev oziroma produktov. Tako v času gospodarske rasti ob sorazmernem višanju minimalne plače večjih odpuščanj ni pričakovati, se bo pa v Sloveniji zagotovo nadaljevalo zapiranje delovnih mest z nižjimi dodanimi vrednostmi. Seveda pa je letošnje, kot tudi lansko, leto specifično in je vse napovedi potrebno jemati z določeno mero previdnosti.
Vsekakor je za dobre rešitve pomemben dialog in skupna končna odločitev. Nepremišljene, predvsem pa na prvi pogled všečne rešitve, brez analiz, so lahko zelo nevarne, kar smo lahko v preteklosti že občutili.
»Trdimo lahko, da se bo minimalna plača z leti in z gospodarsko rastjo višala, kar je v razvitem in rastočem gospodarstvu pričakovano, vprašati pa se je potrebno, ali ne bi bilo, glede na zahtevne razmere, s katerimi se v času epidemije koronavirusa soočamo, smotrno pred takšno potezo opraviti dodatno usklajevanja z vsemi deležniki«, je prepričan Kašnik.
»Nekoliko negotovosti zaradi vala podražitev, višanja stroškov dela in ostalih nejasnosti ob pogledu v prihodnost, ne sme zamegliti poguma, delavnosti, vizionarstva, inovativnosti in pogleda v zeleno prehodnosti, ki bodo še naprej temelj slovenskega malega gospodarstva«, je še dodal.
