Kmalu se bliža novo poslovno leto in glede na napovedi, male podjetnike čakajo velike spremembe. O tem smo se pogovarjali z direktorjem računovodskega servisa Pristar d. o. o. Hinkom Kašnikom. Po njegovem ne prihajajo lahki časi, zato je pomembno razmišljati o novem poslovnem letu ter svoje plane prilagoditi trenutnim situacijam. Poudaril je, da je vlada že kmalu po nastopu mandata napovedala spremembe pri davkih. »Po sedaj znanih podatkih bo sprememba pri splošni olajšavi, ki bi naj po novem znašala 5.000 EUR, bi se pa naj zvišala tudi meja za davčno olajšavo za tiste z najnižjimi prihodki, iz 13.716,33 EUR bi se naj ta meja zvišala na 15.000 EUR. Vse skupaj pomeni, da se bo to poznalo pri neto izplačilu za najnižje plače, pri povprečni plači pa bo zaposleni dobil približno toliko kot danes«, pojasnuje Kašnikar.
Napovedujejo se dodatne olajšave za mlade. Uvedlo bi se naj znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za mlade do 26. leta v višini 1.000 EUR na leto, za mlade med 26. in 29. letom pa 500 EUR na leto.
Napovedana je tudi sprememba pri davkih na najemnine. Kašnik izpostavlja, da »se letos davek plača v višini 15 odstotkov od 90 odstotkov najemnine, še do lani pa je bilo obdavčenih 85 odstotkov najemnine in sicer z 27,5 odstotka. V prihodnje naj bi se davek pri najemnini vrnil na 25 odstotkov.«
Vlada je napovedala spremembe tudi pri normirancih, direktor Kašnik meni, da bodo spremembe postopne. »Za zdaj se glasno govori le o tem, da bo lahko v polnem sistemu normirancev, do letnih prihodkov 100 tisoč evrov samo tisti zavezanec, ki ima polno zavarovano zaposleno eno osebo vsaj devet mesecev, letos je ta pogoj pet mesecev. Skoraj gotovo pa bo sprememba tudi pri višini obdavčitve«, pojasni Kašnik.
Po njegovih besedah pa je skoraj jasno, da bodo zopet bolj obdavčene prodaje lastnih poslovnih deležev v podjetjih.
»Vsem podjetjem in podjetnikom, ki zaposlujete, ob tem priporočamo, da v svojih planih upoštevate tudi višanje minimalne plače in seveda tudi prispevkov za samozaposlene. Že od leta 2021 velja formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Ker je bil zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov opravljen leta 2017 na osnovi podatkov iz 2016 in 2015, je zagotovo pričakovati spremembe tudi na tem področju«, opozarja direktor računovodskega podjetja Pristar d.o.o.
Posebna pozornost pa je potrebna tudi glede napovedane inflacije, kar pomeni še večjo negotovost na trgih.
