Če se vam zdi, da ste v dvajsetih letih lahko shujšali skoraj »mimogrede«, danes pa se morate za vsak kilogram resno potruditi, niste edini.
Telo se spreminja, hormoni igrajo po svojih pravilih, življenje pa postaja vse prej kot preprosto. Hujšanje pri 25 letih ni enako kot pri 55 – in to ni znak šibkosti, temveč biologije.
Če se odpravljate na pot izgube telesne teže, v nadaljevanju predstavljamo najpogostejše izzive hujšanja po posameznih desetletjih in kaj vam lahko v vsaki življenjski fazi dejansko pomaga.
Ko boste te informacije upoštevali, bodo tudi vaša pričakovanja bolj realna – saj hujšanje čez noč v nekem trenutku preprosto postane nemogoča misija.
Hujšanje v 30. letih: ko telo še sodeluje, življenje pa ne miruje
Trideseta leta so pogosto prehodno obdobje. Po dvajsetih, ko je telo skoraj brezhibno sodelovalo, metabolizem v tridesetih še vedno deluje razmeroma dobro, vendar ne odpušča več neprespanih noči, stresa in preskakovanja obrokov.
Glavni izzivi v tridesetih:
pomanjkanje časa zaradi dela, otrok in obveznosti
prvi znaki upočasnjevanja presnove
čustveno prehranjevanje zaradi stresa
hormonske spremembe (zlasti po nosečnosti)
Kaj pomaga:
rednejši obroki namesto »prehranjevanja na hitro«
kombinacija kardio vadbe in vadbe za moč
večji poudarek na spanju (pogosto spregledan, a ključen dejavnik)
zmernost namesto strogih omejitev – telo v tridesetih potrebuje ravnovesje
Dobra novica je, da v tem desetletju rezultati še vedno prihajajo razmeroma hitro, če ujamemo zdrav ritem.
Hujšanje v 40. letih: hormoni prevzamejo glavno besedo
V štiridesetih letih mnoge ženske opažajo isto – delajo enako kot prej, tehtnica pa vztrajno kaže več kilogramov. Razlog so pogosto hormoni, zlasti nihanja estrogena in kortizola.
Glavni izzivi:
počasnejši metabolizem
lažje kopičenje maščobe v predelu trebuha
večja občutljivost na stres
utrujenost, ki otežuje redno vadbo
Kaj pomaga:
vadba za moč (mišice postanejo vaši največji zavezniki)
beljakovine pri vsakem obroku
zmanjšanje vnosa sladkorja in predelane hrane
obvladovanje stresa (da, stres res redi)
V štiridesetih hujšanje zahteva več strategije in manj »hitrih rešitev«.
Hujšanje v 50. letih: novo telo, nova pravila
Vstop v petdeseta leta za mnoge ženske pomeni tudi obdobje perimenopavze ali menopavze, s katerima pridejo izrazite hormonske spremembe. Telo se spremeni, vendar to ne pomeni, da hujšanje ni več mogoče – le drugačno je.
Glavni izzivi:
upad estrogena in mišične mase
počasnejše okrevanje po vadbi
spremembe v razporeditvi maščobnega tkiva
večje tveganje za izgubo kostne gostote
Kaj pomaga:
redna, a bolj nežna telesna dejavnost (hoja, pilates, lahke uteži)
osredotočenost na zdravje, ne zgolj na kilograme
zadosten vnos kalcija, beljakovin in zdravih maščob
sprejemanje realnih ciljev (telo ni več enako kot v tridesetih – in to je povsem v redu)
V petdesetih hujšanje poteka počasneje, a pogosto prinese večji občutek moči in skrbi zase, kot ste ga poznali prej.
Hujšanje v 60. letih: zdravje pred številko na tehtnici
V poznejših desetletjih je ključno, da se fokus premakne z »hujšanja« na ohranjanje gibljivosti, energije in kakovosti življenja.
Glavni izzivi:
izrazito upočasnjen metabolizem
izguba mišične mase
zmanjšana gibljivost
večji vpliv kroničnih bolezni in terapij
Kaj pomaga:
redno gibanje (vsak dan, četudi le za kratek čas)
preprosti, hranilno bogati obroki
ohranjanje mišic z lahkimi vajami za moč
potrpežljivost in prijaznost do lastnega telesa
V šestdesetih – in letih, ki sledijo – se nikakor ne smemo ravnati po pravilu »manj jesti«, temveč po načelu pametnejšega življenja.
Zaključek
Zavedati se moramo, da hujšanje ni enako v vsakem desetletju življenja – in to je povsem normalno. Ne spreminjajo se le leta, temveč tudi potrebe telesa. Največja napaka je poskušati v petdesetih hujšati tako, kot smo v dvajsetih.
Najboljši rezultati pridejo takrat, ko telesu prisluhnemo, namesto da se z njim borimo. Kilogrami so le del zgodbe – energija, moč in dober občutek v lastni koži so veliko pomembnejši.
