Pa začnimo z vprašanjem: Kako je lahko droben, nezaznaven, očem neviden virus, tako zamajal osnovno bit celotne svetovne civilizacije? Razlik med bogatejšimi in razvitimi ter manj razvitimi državami ni upošteval, morda so bile razvite celo bolj prizadete. Vsaj v prvem valu.
V epidemiološkem smislu je bil SARS-CoV-2 dotlej nepoznan: vsaka okužena oseba naj bi okužila do štiri osebe, v dveh do treh dneh. Čas je pokazal, da je njegovo širjenje odvisno od kulturnih navad, okolja, ukrepov za zmanjševanje, socialne distance, … Prav na tem so sloneli vsi ukrepi, ki pa so jih države predstavljale in vpeljevala ne podlagi dnevnih izkušenj. Skratka, popolnoma nova epizoda v nepoznani in povsem novi nadaljevanki: »Kaj vse nas lahko preseneti?«. Časa za razpravo o naravnem ali laboratorijskem izvoru virusa ni bilo smiselno izgubljati, dnevni prizori iz najbolj prizadetih držav so večini jemali argumente. Bolniki na respiratorjih v vsakem kotičku bolnišnic v Italiji, vojaški kamioni s krstami v Bergamu, bagri na pokopališču v New Yorku, so se večini preslikati v podzavest. Izpovedi eminentnih zdravnikov doma, o dotlej nevidenem, so slehernega zdravstvenega delavca prepričale, da gre zares.
Tudi Slovenijo je virus našel nepripravljeno, od odsotnega nacionalnega načrta pripravljenosti do nujnih in prepotrebnih pripomočkov, od osebne zaščitne opreme do vrhunskih aparatur, predvsem respiratorjev. Navkljub tendenci po politikantstvu, se nas je velika večina odzvala odgovorno. Tako ne preseneča , da prve mednarodne analize uvrščajo Slovenijo med najuspešnejše države v EU pri spopadu s prvim valom epidemije Covid 19.
Večina sprejetih ukrepov je bila torej primerna in smiselna. Toda ali lahko zaključimo, da so bili tudi učinkoviti in uspešni? Časa za te razprave ni, saj smo že v drugem valu. Motivacija vseh nas, predvsem pa prve linije zdravstvenih in socialnih delavcev, bo bistveno težja. Slike strahot so utonile v pozabo in dopustile prostor dvomu in dvomljivcem.
Naj dodam oseben pogled. Sam bi danes stremel v naslednjih smereh: odločnost, pravočasnost, selektivnost in racionalnost ukrepov. Pri vseh nalezljivih boleznih je preventiva temeljna aktivnost, zato je potrebno odločno, in v sozvočju s strokovnimi priporočili, ukrepati hitro in se najprej osredotočiti na najbolj ranljive skupine. Uspeh lahko zagotovi samo množica osveščenih posameznikov, zato je potrebno prenesti vsaj del teže skupne odgovornosti na izpostavljanje posameznih kršiteljev. Na koncu pa mora prevladati razum pri sestavljanju seznama vseh možnih ukrepov in priporočil. Od prioritetnih dejavnosti, preko skupin državljanov, do slehernega posameznika. Pri iskanju rešitev za posamezne dejavnosti bo potrebno zagotoviti kratkoročno in dolgoročno preživetje. Ob stabilizaciji zdravstvenega in socialnega sektorja, je nujno potrebno poskrbeti za preživetje družbene biti. Omogočiti moramo delovanje in rast kulturnih dejavnosti, znanosti in raziskovanja. Ob vseh negativnih posledicah mora Covid-19 predstavljati priložnost za pozitivno introspekcijo: katere od vseh dejavnosti, ki bi naj sodile pod znanost in kulturo, to tudi zares so. Ker služijo dobrobiti naše celotne skupnosti.
Po drug strani pa mora vsak ukrep na ravni posameznika upoštevati vse ostale, sicer lahko seznam izjem prehitro doseže večino. Dvom prične najedati in teorija zarote se porodi: ali nas morda ukrepi in priporočila v zasebnem in poslovnem življenju delijo v dve skupini, pri čemer raste skupina privilegirancev?
Kaj smo dosegli na osebni rasti in družbenem razvoju, bo pokazal čas, žal moramo sedaj živeti drugi val. Koliko jih še bo, pa je v največji meri odvisno od nas samih. Optimisti napovedujejo slabo leto do učinkovitejšega spopada z epidemijo s cepivom in pridobljenim znanjem prvega vala. Zanesljivo pa bodo posledice epidemije dolgoročne, preden se bo gospodarstvo postavilo na noge, zamajana osnovna bit naroda ponovno sestavila. Zelo verjetno ne zgrešim veliko, če napovem, da bodo najbogatejši ponovno oplemenitili svoje bogastvo, že tako velike razlike se bodo samo še povečale. Doklej bo naraščajoča blaginja v rokah posameznikov zmanjševala blagostanje večine, doklej bo naraščajoči gradient povečeval razliko? Čas epidemije je ponudil možnost poglobljenega premisleka o temeljnih vrednotah sobivanja. Upam, da v takem številu, da ne bo tudi to obdobje, kot številne grozote v preteklosti, prešlo v zgodovino kot še ena zamujena priložnost osebne in družbene rasti.
Želel bi zaključiti z mislijo: maske naj padejo, a to pot kličem v nasprotno – poskrbite najprej za svojo varnost; maska in skrbno umivanje rok predstavljata najučinkovitejšo preventivo. Bodite dobro, ostanite zdravi.
Dorijan Marušič
