Kako občine trošijo naš denar – ANKARAN

Več davkov, več prodanih nepremičnin, višje plače javnih uslužbencev in bogate naložbe – predvsem na račun davkoplačevalcev

Deli novico s tvojimi prijatelji

Statistični urad RS (SURS) je objavil, da je inflacijska stopnja v Sloveniji v letu 2024 znašala 1,9 odstotka. Za leto, ki se je komaj začelo, pa so številne ugledne inštitucije in organizacije, ki merijo gospodarska gibanja, napovedale, da bo gospodarska rast morda za kakšno desetinko višja. Banka Slovenije je za letos napovedala, da bo stopnja gospodarske rasti (ki je seveda nekaj drugega od inflacije, da ne bo pomote) 2,2-odstotna. UMAR, EBRD, IMF, Evropska komisija, OECD pa so evrskemu območju napovedali 2,2- do 2,6- odstotno stopnjo gospodarske rasti.

Podatki so pomembni za lažje razumevanje dogajanja v konkretnem domačem (lokalnem) okolju in hkrati dobra osnova za preverjanje realnosti vseh teh napovedi. Vsi ti podatki namreč nakazujejo zanimiv pojav, da je namreč svet razdeljen tudi  tako. V prvem svetu živita 2-odstotna inflacija in podobnoodstotna gospodarska rast. V drugem svetu pa smo tisti, ki odpiramo denarnice, prejemamo položnice, plačujemo davke, hodimo v trgovine, na tržnice in plačujemo na vsakem koraku.

Če hočemo s kančkom ironije in humorja razložiti in povezati ta dva svetova, je več kot pripraven odličen zapis Delovega novinarja Novice Mihajlovića, ki je v svoji kolumni z naslovom Inflacija nam je ušla ob ugotovitvi razhajanj med teoretično in praktično inflacijo v Delu zapisal nekaj modrih stavkov: »Morda pa je gospa Inflacija odšla drugam, tako kot po navadi ženske rade storijo, ko dojamejo, da jih jemljemo za samoumevne. Upajmo le, da ni zapustila dežele, ker bi se ji zdelo tu predrago.« Novica Mihajlović je ob tem dodal poročanje iz srbskega satiričnega spletnega portala Njuz, da je celo gospa Inflacija v Srbiji doživela šok vsakič, ko je šla po nakupih.

Nesrečno gospo Inflacijo so za rastoče cene krivili vsi, zato je ušla drugam, saj se je preprosto počutila nezaželeno.

Ob pregledu občinskih proračunov štirih istrskih občin se zdi, da je g. Inflacija pobegnila tudi iz Istre. Štiri občine, še posebej dve od teh, so si precej navzkriž z omenjeno »gospo«. Inflacija je eno, občinska poraba pa je v čisto tretjem svetu.

V Ankaranu nič kreditov, za plače pa 28 odstotkov več

Občina Ankaran načrtuje letos 13,3 milijone prihodkov ali 18 odstotkov več prihodkov in 14,2 milijona evrov odhodkov ali 22 odstotkov več kot so porabili lani. Razlike je za 950.000 evrov, toda ravno toliko jim je ostalo na računu, kar pomeni, da so dobro uskladili prihodke in porabo.

Občina Ankaran ni zadolžena in tudi ne načrtuje zadolžitve v tem letu, kar pomeni, da so tudi skrbni finančni gospodarji. Od MO Koper so podedovali le dolg (leasing v višini 1,1milijona evrov) za vrtec, ki ga bodo poplačali do leta 2030.

Lani so načrtovali za 4,5 milijonov evrov prodaje premoženja, vendar so prodali manj kot desetino načrtovanega, letos pa  načrtujejo prodajo 4 milijone evrov premoženja. Iz naslova davkov na nepremičnine bodo prejeli 2,6 milijona evrov, kar je le odstotek več v primerjavi z lanskim letom. Glob so lani zbrali za 81.000 evrov,  letos jih načrtujejo manj (79.000), ker računajo, da bodo občani in gostje bolj spoštovali predpise. Za plače in dodatke 35 zaposlenih v občinski upravi načrtujejo, da bo šlo 1,5 milijona evrov, to pa bo za skoraj 28 odstotkov več, kot so dali sredstev za plače v minulem letu.

 

Ankaranske naložbe

Občina Ankaran bo letos namenila 1,8 milijona evrov za ambulante v Zdravstvenem domu Ankaran,  kakih 1,2 milijona evrov pa bodo namenili za večje obnove cest, od tega največ za Železniško cesto.