Statistični urad RS (SURS) je objavil, da je inflacijska stopnja v Sloveniji v letu 2024 znašala 1,9 odstotka. Za leto, ki se je komaj začelo, pa so številne ugledne inštitucije in organizacije, ki merijo gospodarska gibanja, napovedale, da bo gospodarska rast morda za kakšno desetinko višja. Banka Slovenije je za letos napovedala, da bo stopnja gospodarske rasti (ki je seveda nekaj drugega od inflacije, da ne bo pomote) 2,2-odstotna. UMAR, EBRD, IMF, Evropska komisija, OECD pa so evrskemu območju napovedali 2,2- do 2,6- odstotno stopnjo gospodarske rasti.
Podatki so pomembni za lažje razumevanje dogajanja v konkretnem domačem (lokalnem) okolju in hkrati dobra osnova za preverjanje realnosti vseh teh napovedi. Vsi ti podatki namreč nakazujejo zanimiv pojav, da je namreč svet razdeljen tudi tako. V prvem svetu živita 2-odstotna inflacija in podobnoodstotna gospodarska rast. V drugem svetu pa smo tisti, ki odpiramo denarnice, prejemamo položnice, plačujemo davke, hodimo v trgovine, na tržnice in plačujemo na vsakem koraku.
Če hočemo s kančkom ironije in humorja razložiti in povezati ta dva svetova, je več kot pripraven odličen zapis Delovega novinarja Novice Mihajlovića, ki je v svoji kolumni z naslovom Inflacija nam je ušla ob ugotovitvi razhajanj med teoretično in praktično inflacijo v Delu zapisal nekaj modrih stavkov: »Morda pa je gospa Inflacija odšla drugam, tako kot po navadi ženske rade storijo, ko dojamejo, da jih jemljemo za samoumevne. Upajmo le, da ni zapustila dežele, ker bi se ji zdelo tu predrago.« Novica Mihajlović je ob tem dodal poročanje iz srbskega satiričnega spletnega portala Njuz, da je celo gospa Inflacija v Srbiji doživela šok vsakič, ko je šla po nakupih.
Nesrečno gospo Inflacijo so za rastoče cene krivili vsi, zato je ušla drugam, saj se je preprosto počutila nezaželeno.
Ob pregledu občinskih proračunov štirih istrskih občin se zdi, da je g. Inflacija pobegnila tudi iz Istre. Štiri občine, še posebej dve od teh, so si precej navzkriž z omenjeno »gospo«. Inflacija je eno, občinska poraba pa je v čisto tretjem svetu.
Izolska občina zadolžena 11 milijonov evrov
V izolski občini so decembra bistveno popravili proračunski načrt za 2025. Prihodkov naj bi imeli za 27,5 milijonov ali 14 odstotkov več, kot so jih imeli lani, odhodkov pa 30 milijonov ali 28 odstotkov več. Razlika ne bi smelo biti težko pokriti, saj jim je ob koncu leta ostalo na računih občine za 2,6 milijona evrov nerazporejenih sredstev. Izolska občina je finančno veliko skromneje naravnana kot sosednja piranska, čeprav je po številu prebivalcev (16.500) precej podobna piranski občini (18.000).
Izolska je tudi manj zadolžena, saj načrtuje to leto za 2,2 milijona evrov nove zadolžitve , lani je poplačala 1,4 milijona evrov dolgoročnega kredita, skupni občinski dolg pa bo letos znašal 11 milijonov evrov, to je manj kot dve tretjini zadolžitve piranske občine.
Med vsemi štirimi občinami so najbolj previdni pri prodaji občinskega premoženja. Načrtujejo, da bi prodali le za 2 milijona evrov nepremičnin (za pol manj kot bistveno manjša ankaranska občina), vendar je to še zmeraj za 56 odstotkov več, kot so zemljišč prodali lani, ko so jih za 1,27 milijona evrov. Davka na premoženje naj bi imeli za 3,2 milijone ali 8 odstotkov več od lani uresničenih, od glob naj bi prejeli 300.000 ali enako kot lani. So pa zato optimistični s plačami, saj nameravajo za plače in druge plačne dodatke nameniti 2,7 milijona evrov ali četrtino več, kot so jih namenili lani.
Izolske investicije so skromne
Čistilna naprava v Kortah (1 milijon evrov), druga faza Gasilskega doma Izola (540.000 evrov), umetna trava na mestnem stadionu (520.000), obnova hiše Zanon (480.000), zbirni center (430.000), prva faza vzhodnega dela Južne ceste (430.000 evrov).
