Kako občine trošijo naš denar – KOPER

Več davkov, več prodanih nepremičnin, višje plače javnih uslužbencev in bogate naložbe – predvsem na račun davkoplačevalcev.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Statistični urad RS (SURS) je objavil, da je inflacijska stopnja v Sloveniji v letu 2024 znašala 1,9 odstotka. Za leto, ki se je komaj začelo, pa so številne ugledne inštitucije in organizacije, ki merijo gospodarska gibanja, napovedale, da bo gospodarska rast morda za kakšno desetinko višja. Banka Slovenije je za letos napovedala, da bo stopnja gospodarske rasti (ki je seveda nekaj drugega od inflacije, da ne bo pomote) 2,2-odstotna. UMAR, EBRD, IMF, Evropska komisija, OECD pa so evrskemu območju napovedali 2,2- do 2,6-odstotno stopnjo gospodarske rasti.

Podatki so pomembni za lažje razumevanje dogajanja v konkretnem domačem (lokalnem) okolju in hkrati dobra osnova za preverjanje realnosti vseh teh napovedi. Vsi ti podatki namreč nakazujejo zanimiv pojav, da je namreč svet razdeljen tudi  tako. V prvem svetu živita 2-odstotna inflacija in podobnoodstotna gospodarska rast. V drugem svetu pa smo tisti, ki odpiramo denarnice, prejemamo položnice, plačujemo davke, hodimo v trgovine, na tržnice in plačujemo na vsakem koraku.

Če hočemo s kančkom ironije in humorja razložiti in povezati ta dva svetova, je več kot pripraven odličen zapis Delovega novinarja Novice Mihajlovića, ki je v svoji kolumni z naslovom Inflacija nam je ušla ob ugotovitvi razhajanj med teoretično in praktično inflacijo v Delu zapisal nekaj modrih stavkov: »Morda pa je gospa Inflacija odšla drugam, tako kot po navadi ženske rade storijo, ko dojamejo, da jih jemljemo za samoumevne. Upajmo le, da ni zapustila dežele, ker bi se ji zdelo tu predrago.« Novica Mihajlović je ob tem dodal poročanje iz srbskega satiričnega spletnega portala Njuz, da je celo gospa Inflacija v Srbiji doživela šok vsakič, ko je šla po nakupih.

Nesrečno gospo Inflacijo so za rastoče cene krivili vsi, zato je ušla drugam, saj se je preprosto počutila nezaželeno.

Ob pregledu občinskih proračunov štirih istrskih občin se zdi, da je g. Inflacija pobegnila tudi iz Istre. Štiri občine, še posebej dve od teh, so si precej navzkriž z omenjeno »gospo«. Inflacija je eno, občinska poraba pa je v čisto tretjem svetu.

Koper se bo zadolžil za dodatnih 10 milijonov evrov

Koprska občina bo letos povečala porabo daleč čez priznana inflacijska gibanja, vendar nekaj zmerneje, s približno polovično stopnjo rasti od sosedov v piranski občini. Občinski proračun predvideva za 98 milijonov prihodkov (14 odstotkov več) in 114 milijonov odhodkov (28 odstotkov več kot leto prej). Presežek odhodkov znaša kar 15,8 milijona, tu je treba upoštevati, da je ob koncu leta 2024 ostalo na računih občine Koper za 9,5 milijonov evrov nerazporejenega denarja.

Lani je občina poplačala za 3 milijone evrov kreditov, ti so konec minulega leta znašali skoraj 29 milijonov evrov, vendar se bodo prav kmalu zadolžili za dodatnih 10 milijonov evrov, a bodo kljub temu na prebivalca zadolženi precej manj, kot so v Piranu. Čeprav je koprska občina približno trikrat večja od piranske, so lani prodali za vsega 4 milijone evrov premoženja, letos pa načrtujejo prodaje za 7,4 milijonov, kar je tudi krepko manj kot v Piranu.

Za plače funkcionarjev in javnih uslužbencev je načrtovanih  7,7 milijonov evrov, to je 12 odstotkov več kot leto prej. Za uslužbence medobčinske uprave (predvsem redarje) pa bo namenjenih 10 odstotkov več. Skupaj z medobčinsko upravo imajo v Kopru zaposlene 203 javne uslužbence in funkcionarje. Tudi povprečna plača bo glede na večje število zaposlenih z nižjimi prihodki občutno nižja, kot kažejo številke za piransko občino. Davki na nepremičnine bodo prinesli občini 12,7 milijonov ali le 2 odstotka več kot lani. Glob pa bo po načrtih za 570.000 namesto lanskih 520.000 evrov.

V Kopru gradijo

Letos spomladi bodo obnovili gimnazijo in osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom Collegio dei Nobili (9,4 milijonov ervov), v naslednjih tednih bodo začeli z obnovo stavbe Libertas (za kulturne vsebine – 6,5 milijonov evrov), zgradili telovadnico OŠ Šmarje (4,4 milijone evrov), kopališče Žusterna (740.000 evrov), kanalizacijo v Poletičih, Belem kamnu in Gažonu (1,9 milijona evrov), kanalizacijo Škocjan (765.000 evrov), zadrževalnik Semedelska Bonifika (en milijon evrov), za gradnjo sončnih elektrarn na javnih objektih bo letos namenjenih več kot 1,4 milijona evrov,  za oskrbo z vodo letos  1,3 milijona (od skupnih 6 milijonov evrov do 2029) in en milijon evrov za parkirišča.