Statistični urad RS (SURS) je objavil, da je inflacijska stopnja v Sloveniji v letu 2024 znašala 1,9 odstotka. Za leto, ki se je komaj začelo, pa so številne ugledne inštitucije in organizacije, ki merijo gospodarska gibanja, napovedale, da bo gospodarska rast morda za kakšno desetinko višja. Banka Slovenije je za letos napovedala, da bo stopnja gospodarske rasti (ki je seveda nekaj drugega od inflacije, da ne bo pomote) 2,2-odstotna. UMAR, EBRD, IMF, Evropska komisija, OECD pa so evrskemu območju napovedali 2,2- do 2,6- odstotno stopnjo gospodarske rasti.
Podatki so pomembni za lažje razumevanje dogajanja v konkretnem domačem (lokalnem) okolju in hkrati dobra osnova za preverjanje realnosti vseh teh napovedi. Vsi ti podatki namreč nakazujejo zanimiv pojav, da je namreč svet razdeljen tudi tako. V prvem svetu živita 2-odstotna inflacija in podobnoodstotna gospodarska rast. V drugem svetu pa smo tisti, ki odpiramo denarnice, prejemamo položnice, plačujemo davke, hodimo v trgovine, na tržnice in plačujemo na vsakem koraku.
Če hočemo s kančkom ironije in humorja razložiti in povezati ta dva svetova, je več kot pripraven odličen zapis Delovega novinarja Novice Mihajlovića, ki je v svoji kolumni z naslovom Inflacija nam je ušla ob ugotovitvi razhajanj med teoretično in praktično inflacijo v Delu zapisal nekaj modrih stavkov: »Morda pa je gospa Inflacija odšla drugam, tako kot po navadi ženske rade storijo, ko dojamejo, da jih jemljemo za samoumevne. Upajmo le, da ni zapustila dežele, ker bi se ji zdelo tu predrago.« Novica Mihajlović je ob tem dodal poročanje iz srbskega satiričnega spletnega portala Njuz, da je celo gospa Inflacija v Srbiji doživela šok vsakič, ko je šla po nakupih.
Nesrečno gospo Inflacijo so za rastoče cene krivili vsi, zato je ušla drugam, saj se je preprosto počutila nezaželeno.
Ob pregledu občinskih proračunov štirih istrskih občin se zdi, da je g. Inflacija pobegnila tudi iz Istre. Štiri občine, še posebej dve od teh, so si precej navzkriž z omenjeno »gospo«. Inflacija je eno, občinska poraba pa je v čisto tretjem svetu.
Piranska občina je najbolj skregana z uradno inflacijo
Še najbolj se zdijo skregani z Inflacijo v Piranu. Če ta znaša res dva odstotka, kot nam priznavajo in se pri tem pridušajo vsi najbolj resni in odgovorni analitiki (in nam s tem v veliki meri določajo tudi debelino kruhovih rezin), potem v Piranu ni take inflacije. V občinskem svetu so sprejeli odlok o tem, kako bodo pobirali in delili naš denar. Z odlokom so svetniki zagotovili, da bodo letos pobrali (predvsem z davki, prispevki in nekaj malega s kaznimi ter prodajo premoženja) 46 milijonov evrov, to je 26 odstotkov več, kot so v proračun zbrali v lanskem letu.
Hkrati so zagotovili, da bodo porabili kar 55 milijonov evrov ali 51 odstotkov več, kot so jih lani. Že ta temeljna podatka kažeta napihovalno (inflacijsko) razpoloženi piranski svet.
Razlika med prihodki in odhodki kaže, da piranskemu županu Andreju Koreniki za obljubljeno porabo manjka 8,7 milijona evrov, vendar je treba pri tem takoj upoštevati, da mu je v blagajni iz lanskega leta (ko je bil načrt občutno nižji) ni uspelo porabiti vsega in je na piranskem računu ostalo 5,75 milijona evrov. (Leto prej jim je ostalo 4,7 milijona na zadnji dan leta).
V letu 2024 so poplačali dolg iz leta 2009, za katerega so letno plačevali 550.000 evrov. Konec decembra so v Piranu imeli 14,3 milijona evrov dolga, zato se bodo letos dodatno zadolžili še za 3,7 milijona evrov in bo občina zadolžena z več kot 18 milijoni evrov, kar jo bo umeščalo med prvo deseterico najbolj zadolženih slovenskih občin na prebivalca. Vsak Pirančan je bil lani zadolžen za približno 1000 evrov. Prihodnje leto pa se bodo zaradi gradnje novega lucijskega vrtca (naložba nekaj čez 14 milijonov evrov brez DDV) zadolžili še dodatno.
Lani so načrtovali, da bodo v občini prodali za sedem milijonov evrov nepremičnin, uresničili so 5,1 milijona prodanih občinskih nepremičnin. Letos so načrt prodaje nepremičnin povečali za tretjino na 9,3 milijona, saj med drugim računajo, da bodo vendarle prodali tudi občinska zemljišča za gradnjo poslovne stavbe Kaštel v Portorožu. Lani so namreč ta zemljišča dosegla ceno 2,5 milijona evrov, vendar kupčije z Vejsilom Hotom niso izpeljali, ker se je zapletlo pri sklenitvi pogodbe.
Iz naslova davka na nepremičnine so v občini predvideli za 5,2 milijona evrov prihodkov, to je sicer za desetino manj kot v letu 2024, ko so zbrali večji znesek na račun neporavnanih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča iz prejšnjega leta (2023). Iz naslova glob so lani v proračun dobili 372.000 evrov, letos načrtujejo podoben znesek. Za plače občinskih uradnikov in funkcionarjev (vseh v upravi občine Piran je 74) bodo namenili 3.544.000 evrov ali 3.991 na zaposlenega. Tudi pri plačah uradnikov so v Piranu daleč od inflacije, v povprečju bodo te letos za 17 odstotkov višje.
Večje investicije v Piranu
Rekonstrukcija osnovne šole Sveti Peter (658.000 evrov), Športni park Portorož (4 milijone v dveh letih), Športni park Lucija (455.000), Dom vodnih športov Portorož (2 milijona evrov), portoroška promenada pred Trgom Prekomorskih brigad (212.000 evrov) in komunalna čistilna naprava Nova vas (420.000). Za vrtec Lucija čakajo letos na gradbeno dovoljenje.
Inventura
Pregled finančnih načrtov štirih istrskih občin zbuja skrb. V štirih občinah živi približno 91.000 ljudi, v občinskih upravah istrskih občin je zaposlenih približno 380 javnih uslužbencev in funkcionarjev. Občine naj bi po sprejetih proračunih porabile 213 milijonov evrov. Verjetno jih bodo uspeli porabiti kakih deset odstotkov manj. Toda na dlani je, da se javna poraba v lokalnih skupnostih požvižga na deklarirano inflacijo in številne racionalizacije, v katere so prisiljeni plačniki te porabe. Ta poraba prispeva k številnim podražitvam, k višji inflaciji od tiste, ki jo razglašajo, zaradi njene neučinkovitosti pa v marsikateri postavki siromaši prebivalstvo.
