Od aprila do pozne jeseni je sezona klopov, ki so najaktivnejši prav meseca maja in junija. Klopi so dejansko majhni pajkovci, veliki 3–5 mm, ki živijo na travnikih, v grmovju in na drevesih. Ne gibljejo se veliko, saj v življenju prehodijo le nekaj metrov. Pozimi imajo zimsko spanje, spomladi pa se prebudijo, ko temperature presežejo 15 °C.
Večina klopov ni okužena. Pri ljudeh pa se klopi najpogosteje prisesajo na mehkejša in bolj vlažna mesta na koži, kot so trebuh, dimlje, pazduhe in za ušesi.
Katere bolezni prenašajo klopi?
Na našem območju prenašajo predvsem dve bolezni – klopni meningoencefalitis in lajmsko boreliozo. Obe bolezni sta resni, a je verjetnost okužbe majhna.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčnega sistema, ki jo povzroča virus iz rodu flavivirusov. Na človeka se prenese z ugrizom okuženega klopa.
Klopi se običajno hranijo z večjimi živalmi, kot so govedo, ki bolezni ne prenašajo, vendar se virus pogosto prenese z manjšimi živalmi, kot so glodavci.
Prvi simptomi so nespecifični in podobni gripi:
-
povišana telesna temperatura
-
slabost
-
izguba apetita
-
bolečine v mišicah
-
glavobol
-
slabost in bruhanje
Druga faza bolezni, ki jo doživi 20–30 % okuženih, vključuje prizadetost živčnega sistema:
-
zmedenost
-
zaspanost
-
preobčutljivost na svetlobo
-
senzorične motnje
-
težave z motoriko
-
okorelost okončin
V najhujših primerih lahko pride do mišične oslabelosti, paralize, dvojnega vida, težav z govorom in sluhom ali celo kome.
Za klopni meningoencefalitis ni specifičnega zdravljenja – bolezen je treba preležati. V hujših primerih je potrebna hospitalizacija, simptome pa se blaži z zdravili proti vnetjem.
Na voljo je tudi cepivo, ki se priporoča zlasti gozdarjem, vojakom, lovcem, planincem in drugim, ki so pogosteje izpostavljeni ugrizom klopov. Cepljenje poteka v treh odmerkih, zaščita pa traja 3–4 leta.
Lajmska borelioza
Lajmsko boreliozo povzroča bakterija iz rodu Borrelia, prenašajo pa jo predvsem klopi, pa tudi komarji in obadi. Možen je tudi prenos z matere na plod, prek transfuzije ali spolnega odnosa.
Značilen prvi simptom je obročast rdeč izpuščaj, ki ga bolniki včasih spregledajo. Borelioza je zahrbtna bolezen – nevrološke, srčne in sklepne težave se lahko pojavijo šele tedne ali mesece kasneje.
Druga faza bolezni vključuje:
-
vrtoglavico
-
izgubo zavesti
-
povišano telesno temperaturo
-
aritmije
-
tresenje okončin
-
artritis
-
kronično utrujenost
-
motnje dihanja
-
vnetje možganov (encefalitis)
-
ataksijo itd.
Večina primerov lajmske borelioze se uspešno zdravi z antibiotiki, še posebej če se zdravljenje začne zgodaj. Pri težjih primerih zdravnik določi terapijo glede na potek bolezni.
Kako pravilno odstraniti klopa?
Včasih so svetovali, da klopa namažemo z mazilom ali oljem, da se zaduši. Danes vemo, da to ni pravilno, saj ko se klop duši, izloča več sline, kar povečuje tveganje za okužbo. Klopa je treba odstraniti živega.
Ne mažite mesta ugriza, saj lahko sprožite izpraznitev črevesne vsebine klopa v rano – če je klop okužen, s tem povečate tveganje za okužbo.
Pravilen postopek odstranitve klopa:
-
S pinceto primite klopa čim bližje glavi (pinceta naj se dotika kože).
-
Počasi ga izvlecite, brez sunkovitih gibov – da ne bi počil in ostal del v koži.
-
Ko ga odstranite, mesto ugriza razkužite z alkoholom.
Kaj če ostane glava ali nogica klopa?
Če klopa niste uspeli odstraniti v celoti, poskusite s pinceto odstraniti preostanek. Če ne gre, pustite – telo ga bo sčasoma absorbiralo ali izločilo. Važno je, da ne delate panike. Spremljajte mesto ugriza in svoje počutje. V primeru suma na okužbo pa obiščite zdravnika. Sicer pa klop potrebuje do 6 ur, da si poišče primerno mesto na koži, nato pa 1–2 uri predre kožo in začne sesati kri – za prenos bolezni mora sesati vsaj 10 ur.
Nasveti za zaščito:
-
Izogibajte se hoji skozi visoko travo in grmovje.
-
Nosite dolga oblačila, če ni prevroče.
-
Uporabljajte repelente (spreji ali geli proti insektom).
-
Po vrnitvi iz narave temeljito preglejte telo in oblačila.
