Letos obeležujemo 100. obletnico izuma inzulina. Od takrat pa do danes se je obravnava oseb s sladkorno boleznijo bistveno spremenila in izboljšala, a ta bolezen v Sloveniji še vedno ostaja najpogostejši razlog, zaradi katerega prebivalci obiščejo zdravnika. Podaljševanje življenjske dobe in staranje prebivalstva pa bo te potrebe še povečalo. Na okrogli mizi z naslovom Kako premagati sladkorno bolezen?, ki jo je ob prihajajočem Svetovnem dnevu sladkorne bolezni organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije v sodelovanju z STA, so strokovnjaki opozorili na potencialne izboljšave pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo.
Pereč izziv na področju sladkorne bolezni je visoko število neodkritih primerov. Dr. Jelka Zaletel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstavila prve rezultate raziskave »Odkrijmo sladkorno«, ki so jo na NIJZ izvedli med novembrom 2019 in oktobrom 2021. Z raziskavo so med drugim želeli oceniti delež tistih oseb, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita. Prvi rezultati kažejo, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. »Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več). Na podlagi rezultatov teh analiz bomo opravili več razprav s ključnimi deležniki, predvsem s koordinativno skupino Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 pri Ministrstvu za zdravje, ki povezuje vse ključne partnerje, ter oblikovali priporočila, kakšne aktivnosti so potrebne, da bi bilo nediagnosticirane sladkorne bolezni čim manj,« je dejala dr. Zaletel.
Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije (Zveza), Robert Gratton, kot eno izmed rešitev za bolj zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni vidi tudi uvedbo presejalnega programa na nacionalnem nivoju. Kar 65 % ljudi starih nad 65 let, ima več kot eno kronično bolezen, to število pa s starostjo še narašča. »Med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi je sladkorna, zato na Zvezi menimo, da bi bilo smiselno razširiti nacionalno raziskavo Odkrijmo sladkorno in uvesti splošen nacionalni presejalni program. Po vzoru drugih bolezni lahko namreč vidimo, da so presejalni programi v Sloveniji zelo uspešni«. Poleg pravočasnega odkrivanja pa je ključen tudi dostop do kvalitetne strokovne obravnave in zdravljenje s primernimi zdravili ter medicinskimi pripomočki.
Pri tem sta se prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana strinjala, da je za osebe s sladkorno boleznijo pri nas dobro poskrbljeno, saj imamo – kot del Evropkse unije – vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so trenutno na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni. A je ob tem prof. dr. Janež izpostavil problem pri razvrščanju novih zdravil na listo, kjer da potekajo zahtevna pogajanja z zavarovalnico: »Ko je zdravilo v fazi registracijskih postopkov, je lahko zelo hitro v Sloveniji. Tukaj smo potem mi usklajen tim – stroka, bolniki, zveze, društva – da skupaj aktivno apeliramo, prepričamo zavarovalnico, da tudi našim osebam s sladkorno boleznijo, čim hitreje ponudimo nek nov produkt ali pa zdravilo. V zadnjih letih smo kar dobro sledili temu, je pa res da je za določene terapevtske skupine bila zavarovalnica zelo restrikrivna pri tipu 2, kajti gre za široko skupino oseb s sladkorno boleznijo, kjer potem vedno iščeš neko stroškovno učinkovitost, varnost in tehtaš, za katere posamezne bolnike ima določena terapija take benefite, da se jih splača uvesti.« Kot je še poudaril, si želijo, da so vedno na voljo najnoveša zdravila in medicinski pripmočki, saj ima le tako lahko zdravnik možnost, da izbere zdravilo glede na osebo, ki jo zdravi.
Z njim se je strinjal tudi prof. dr. Battelino. Po njegovem bi morali najbolj sodobna zdravila v zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo vključiti takoj – že na primarni ravni oz. ob odkritju bolezni. »Sodobna zdravila delujejo samo zgodaj v poteku sladkorne bolezni tipa 2. To so zdravila, ki v resnici lahko delujejo samo, ko ima oseba še vedno nekaj lastnega inzulina. Drugič, bistveno dražja kot zdravila pri sladkorni bolezni, so zapleti. Bistveno dražja,« je poudaril prof. dr. Battelino in dodal, da se pri nas približno 40 % kardiologov ukvarja samo z osebami, ki imajo tudi sladkorno bolezen. »Torej gre za zelo resno stvar. In preventiva se ne ustavlja pri tem, da najdeš osebo ki ima sladkorno bolezen. Ampak se nadaljuje, da ga zgodaj, takoj, zdraviš z najbolj inovativnim zdravilom. S tem zagotoviš, da dejansko ta oseba tudi na primer shujša – namreč sočasno ko urediš bolezen, tudi shujšaš. Zaradi zdravila, ne samo zaradi neke želje. In s tem tudi dodatno pomagaš človeku.«
Stroka kot eno izmed najbolj nujnih rešitev za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni pri nas vidi predvsem uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo. To bi namreč pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo, kakšna je pojavnost zapletov ter kolikšna je stroškovna učinkovitost terapije..
Sicer pa so se vsi udeleženci okrogle mize strinjali, da je sodelovanje različnih deležnikov izredno pomembno. Ob tem je Mojca Gobec, vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje, dejala, da lahko le na tak način uspešno obvladujemo sladkorno bolezen. Po njenem, »lahko z informacijami, znanjem in veščinami, ki so dostopne tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo, oziroma jo zgodaj odkrijemo in s tem zmanjšamo zaplete in umrljivost.«
Zgodnje in optimalno zdravljenje, s tem povezan hiter in širši dostop do inovativnih zdravil in medicinskih pripomočkov, je tisto, za kar bi si morali v prihodnosti še bolj prizadevati, so si bili enotni sogovorniki. V prihodnosti nas namreč čakajo nove inovacije, ki bi lahko povsem spremenile življenje oseb s sladkorno boleznijo.
