Župani na območju so že novembra lani sprejeli osnutek dokumenta identifikacije investicijskega projekta nadgradnje tamkajšnje vodooskrbe, nato pa je bila vsaka občina posebej odgovorna, da do konca 2024 sprejme še investicijski dokument, s katerim so se zavezale k financiranju lastnih deležev. To je storilo že vseh 12 občin: Koper, Izola, Ankaran, Piran, Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje-Kozina in Divača.
Največji delež sredstev za izvedbo projekta si nameravajo vpletene občine zagotoviti s koriščenjem nepovratnih sredstev v okviru programa kohezijske politike za obdobje 2021-2027, same pa bodo v prihodnjih šestih letih v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov.
Nekaj več kot šest milijonov evrov bo prispevala Mestna občina Koper, nekaj čez tri milijone bo zagotovila Občina Piran, 2,3 milijona Izola, 0,4 milijona Ankaran, 5,1 milijona Postojna, 3,2 milijona Pivka, 0,6 milijona Miren-Kostanjevica, 1,1 milijona Komen, 2,3 milijona Sežana, en milijon Hrpelje Kozina, 0,8 milijona Divača in 3,1 milijona evrov Ilirska Bistrica.
Strošek celotnega projekta je sicer ocenjen na skoraj 117 milijonov evrov, pri čemer bo za naložbo v povezavo vodovodovnih sistemov predvidoma treba odšteti nekaj manj kot 42 milijonov evrov, dodatnih 75 milijonov evrov pa bo namenjenih posodobitvi omrežja za preprečevanje vodnih izgub.
Da je denar za projekt, ki naj bi ga začeli na terenu izvajati v prihodnjem letu, zagotovljen, so za STA potrdili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor. Razložili so, da so reševanje problematike oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja prepoznali kot pomembno, zaradi česar so skupno zagotovili 92,3 milijona evrov financiranja na podlagi kohezijskih sredstev.
Občine morajo oddati vloge
Marca 2024 je minister za naravne vire in prostor predstavnikom istrskih in kraških občin ter vodovodnih podjetij predstavil usmeritve za pripravo vlog za evropska sredstva za omenjeni projekt, ta srečanja pa so nadaljevali tudi v mesecih, ki so sledili. Kot so še sporočili z ministrstva, so vsem deležnikom podali usmeritve za pripravo vlog, pri katerih so poudarili predvsem izvajanje evropske kohezijske politike in spoštovanje veljavnih predpisov za področje oskrbe s pitno vodo in posegov v prostor.
Teh vlog občine sicer še niso oddale, na ministrstvu pa poudarjajo, da jih pričakujejo v najkrajšem možnem času, saj morajo biti izvedeni projekti z uporabnimi dovoljenji zaključeni najpozneje do 31. decembra 2029, ko se izteče termin za priznavanje upravičenih stroškov.
Da bo celoten projekt končan v letu 2029, je sicer že novembra napovedal koprski župan Aleš Bržan, pri čemer je spomnil še, da gre za največji projekt na področju vodooskrbe v zgodovini Slovenije.
Aleš Bržan: ”Primorska bo povezana bolje kot po drugi svetovni vojni” (VIDEO)
