Motorične sposobnosti niso le skupek vseh motoričnih sposobnosti in veščin, ki omogočajo gibanje telesa, temveč tudi temelj za razvoj vseh drugih sposobnosti in veščin, ki so potrebne za človeško življenje – razvoj jezika in govora, hranjenje, čustveno izražanje, socialne veščine, učenje, spomin, samozavest itd.
Največja težava, ki se pojavlja v zgodnjem otroštvu, je, da starši pogosto na različne načine omejujejo razvoj motoričnih sposobnosti pri svojih otrocih, saj verjamejo, da gre za naraven proces, ki za razvoj ne potrebuje aktivne podpore.
Žal to pušča pečat v vse večjih motoričnih težavah pri otrocih, nedavne študije pa so pokazale, da so otroci v zadnjih 60 letih nazadovali v motoričnih sposobnostih za kar 52 %.
Zakaj je motorični razvoj tako pomemben?
Motorične sposobnosti so ključne za splošno dobro počutje človeka in igrajo najpomembnejšo vlogo v otroštvu, ko podpirajo otrokovo telesno rast, nevrokognicijo in hiter razvoj možganov, pa tudi izvršilne funkcije, kot so spomin, odločanje in reševanje problemov.
Razvoj motoričnih sposobnosti se najbolje doseže z zabavnimi dejavnostmi in igro, pa tudi z vsakodnevnimi življenjskimi opravili, ki se jih otroci šele učijo obvladovati, da bi postali samostojni. Motorični razvoj močno vpliva na nevrološki razvoj oziroma delo možganov. Že preprosto ploskanje z rokami aktivira vse možganske funkcije!
Možgani se najbolje učijo, ko se gibljejo, kar podpira tudi zelo pomemben socialni in čustveni razvoj. Ustrezen motorični razvoj podpira razvoj vseh drugih vitalnih funkcij, kot so:
razumevanje jezika in razvoj govora
prehranjevanje in prehranjevalne navade
gibanje in interakcija z drugimi
samostojnost pri skrbi zase
navigacija
pravilno delovanje telesnih funkcij
razvoj možganov in kognitivnih funkcij (spomin, učenje, ohranjanje pozornosti itd.)
socialne interakcije in povezovanje z drugimi
čustveno izražanje in samozavest.
Kako starši omejujejo otrokov motorični razvoj?
Preprosto povedano, motorične sposobnosti so ključne za vse življenjske funkcije, omejevanje otrokovega motoričnega razvoja pa ima daljnosežne posledice na vseh drugih področjih življenja.
Starši najpogosteje zavirajo otrokovo gibanje s svojo nevednostjo in lastnim pomanjkanjem gibanja, predvsem s prepričanjem, da gre za naraven proces, ki za razvoj ne potrebuje aktivne podpore.
Na ta način razvoj prepuščajo naključju in okoliščinam, v katerih se trenutno nahajajo, negativne posledice pa običajno razumejo šele, ko otrok odraste in ko določenih motoričnih sposobnosti ni več mogoče nadomestiti.
Žal današnji način življenja močno prispeva k omejenim motoričnim aktivnostim pri otrocih.
V primerjavi z življenjem prej danes veliko otrok živi v manjših bivalnih prostorih ali stanovanjih v večstanovanjskih blokih, kar njihovo gibanje omejuje na majhne površine znotraj stanovanja.
Tudi njihovo gibanje zunaj doma ni tako svobodno kot prej, predvsem zato, ker se danes veliko mladih družin raje seli v mesta, kar pomeni tudi, da ni varno pustiti otroka, da se samostojno in prosto giblje po soseski brez nadzora do določene starosti.
Vse to prispeva k pomanjkanju možnosti za prosto gibanje, interakcijo z drugimi in možnosti za učenje navigacije v prostoru v zgodnjem otroštvu, kar je zaradi pospešenega razvoja na vseh področjih najpomembnejše.
Poleg tega je pretirana zaščitniška naravnanost staršev ena od tem, o kateri se danes vse pogosteje razpravlja, in neizogibno je omeniti, kako to vpliva tudi na motorični razvoj pri otrocih.
Starši, ki so pretirano previdni, obdani z varnimi površinami brez ovir in omejenimi fizičnimi izzivi, ustvarjajo okolje, ki je zanje preprostejše in za otroka varnejše, a le navidezno ustreznejše, saj motorični razvoj nima možnosti za nove naloge in izzive, ki bodo premikali njegove meje.
To ne pomeni, da bi morali otrokom dovoliti, da počnejo, kar hočejo, in se doma znajdejo v potencialno nevarnih situacijah, temveč gre za zavedanje, da določene ovire niso nujno slabe, ampak priložnost, da otroku z našo podporo pomagamo premagati nove izzive in se naučiti nekaj novega.
Tehnološki napredek in motorične težave
V zadnjih letih narašča zaskrbljenost zaradi vse večjih motoričnih težav pri otrocih. Celo novejše študije so potrdile, da so se v zadnjih 60 letih otrokove motorične sposobnosti zmanjšale za kar 52 %.
Na letošnji mednarodni znanstveni konferenci na Reki z naslovom »Otroštvo 360°« so predstavili rezultate študije, ki je bila izvedena v 15 vrtcih na Reki, v Zagrebu, Kopru in Ljubljani, in so pokazali, da je le eden od desetih otrok uspešen pri izvajanju osnovnih motoričnih gibov.
Nekatera poročila kažejo, da je največji problem vse večje število tehnoloških pripomočkov v družinskih domovih, ki so na voljo otrokom in ki jim primanjkuje motivacije za gibanje in proste dejavnosti zunaj doma.
Žal lahko to vidimo le, če se ozremo okoli sebe, in to se ne nanaša nujno le na zaslone, ki so sposobni ure in ure zaposliti človeško pozornost, temveč tudi na vse druge tehnološke naprave, ki omejujejo naše gibanje (na primer električni skuterji).
Tako otroci kot odrasli postajajo vse pogostejši uporabniki vse bolj »naprednih« tehnoloških orodij, misleč, da si olajšajo življenje, v resnici pa se dogaja ravno nasprotno – z omejevanjem osnovnih življenjskih funkcij, kot je gibanje, si gradimo življenje z vse resnejšimi zdravstvenimi posledicami in vse slabšo kakovostjo življenja.
Kako spodbuditi otrokov motorični razvoj?
Najprej in predvsem – sami se gibajte. Lažje je ostati doma, ko zunaj dežuje, lažje je omejiti otrokovo gibanje z uporabo vseh možnih varnostnih pripomočkov, vendar to ne pomeni nujno, da zanj počnemo nekaj dobrega.
Otrok se uči s posnemanjem, zato bo posnemal starše, ki sedijo in gledajo televizijo, namesto da bi se ukvarjali s športnimi aktivnostmi v naravi. Vi ste najpomembnejši zgled, ki mu bodo sledili v najpomembnejših letih svojega življenja, in največ jim boste dali, če boste delali na sebi, da bi bili boljši!
Drugič, spodbujajte otroka k raziskovanju svojega okolja in mu nudite podporo pri premagovanju fizičnih izzivov in ovir v okolju, v katerem se giblje.
To ne pomeni, da namesto njega izvajate določene dejavnosti (na primer, ga dvignete in fizično spravite s kavča), ampak da mu nekajkrat fizično usmerite gibanje, da bo vedel, kako in na kakšen način uspešno izvesti določeno gibalno dejanje.
In poudarek je vedno na igri – vse, kar lahko pokažete skozi igro, naredite na ta način! Otroci se najbolje učijo skozi igro, ki vključuje gibanje, raziskovanje in socialno interakcijo. Naravne dejavnosti, kot so tek, skakanje, kotaljenje ali igranje z žogo, so bistvene za razvoj možganov in telesa.
Tretjič, ne pozabite, da otroka ne smemo imeti pod steklenim zvonom. Normalno je, da bo včasih padel, vendar je to potrebno, da bo vedel, kako pravilno pasti in kako vstati po takšnih padcih.
Spreten otrok je srečen otrok, in to boste dosegli le, če mu boste ponudili čim več časa za prosto gibanje skozi igro in zabavne dejavnosti na prostem. Hkrati boste s številnimi učnimi priložnostmi spodbudili razvoj otrokovih možganov!
Nenazadnje in najpomembneje – bodite v oporo tem malim bitjem, ko se učijo, kako deluje svet! Ne reagirajte preveč burno, če vaš otrok razbije kozarec, medtem ko ga poskuša približati ustom. Vse to je proces učenja!
Jasno je, da se bodo občasno pojavile nenadne reakcije z najboljšim namenom zaščite otroka, vendar ne pozabite, da boste dolgoročno največ koristi zagotovili, če boste otroku dovolili, da je otrok!
