Kava že več kot šest stoletij spodbuja ljudi, zanimanje za njen okus in učinke pa ne pojenja. Danes povprečna oseba na leto zaužije skoraj dva kilograma kave, pogosto z natančno določenimi preferencami glede mešanic in načina priprave. Genetika vpliva tako na presnovo kofeina kot na to, kako možgani zaznavajo občutek nagrade, kar oblikuje individualne navade pitja kave.
Kaj je krvni tlak?
Krvni tlak meri silo, s katero kri ob vsakem srčnem utripu pritiska na stene arterij. Sistolični tlak – prva in višja številka – označuje pritisk ob krčenju srca. Diastolični tlak – spodnja številka – meri pritisk, ko se srce sprosti. Normalne vrednosti so pod 120/80 mmHg, stalne vrednosti 140/90 mmHg ali več pa pomenijo hipertenzijo oziroma povišan krvni tlak.
Clare Collins, profesorica prehrane in dietetike na britanski univerzi v Newcastlu, v zapisu za The Conversation poudarja, da je poznavanje lastnih vrednosti krvnega tlaka zelo pomembno, saj hipertenzija pogosto poteka brez simptomov. Nezdravljena povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap ter poslabšuje obstoječe bolezni ledvic in srca. Približno 31 odstotkov odraslih ima hipertenzijo, pri čemer jih polovica tega sploh ne ve, kar 47 odstotkov tistih, ki jemljejo zdravila, pa nima dobro urejenega tlaka.
Učinek kofeina
Kofein spodbuja delovanje srca in nadledvičnih žlez, pospeši srčni utrip in zoži krvne žile, kar lahko začasno zviša krvni tlak. Najvišja koncentracija kofeina v krvi se pojavi med 30 minutami in dvema urama po zaužitju, razpolovni čas razgradnje pa traja od tri do šest ur, odvisno od starosti, genetike in navad.
Pregledi raziskav kažejo, da se po vnosu kofeina sistolični tlak lahko poveča za 3 do 15 mmHg, diastolični pa za 4 do 13 mmHg. Učinek je odvisen tudi od običajnih vrednosti krvnega tlaka posameznika, poudarja Collinsova.
Kava vsebuje na stotine rastlinskih spojin, ki vplivajo na okus in zdravje. Melanoidini uravnavajo količino tekočine v telesu in encime, povezane s krvnim tlakom, kininska kislina pa izboljšuje prožnost žilnih sten in lahko znižuje tako sistolični kot diastolični tlak. Pregled 13 študij, ki so zajele 315.000 ljudi, je pokazal, da kava ne povečuje tveganja za hipertenzijo – ne glede na spol, vrsto kave ali kajenje.
Japonska raziskava na 18.000 odraslih je pokazala, da imajo le osebe z zelo visokim krvnim tlakom (sistolični ≥160 ali diastolični ≥100) dvakrat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, če pijejo dve ali več skodelic kave na dan. Pri ljudeh z normalnim ali blago povišanim tlakom povečanega tveganja niso zaznali.
Kako torej piti kavo?
Potrebno je poznati svoj krvni tlak in zdravstveno zgodovino ter biti pozoren, katera živila in pijače vsebujejo kofein. Spremljajte svoje splošno zdravstveno stanje, kofeina ne uživajte tik pred merjenjem tlaka, popoldne omejite pitje kave in ne presezite štirih skodelic na dan, svetuje britanska strokovnjakinja. Osebe s sistoličnim tlakom ≥160 ali diastoličnim ≥100 naj kavo omejijo na eno skodelico dnevno in se posvetujejo z zdravnikom.
