Kot so nam pojasnili na Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziksovalnega središča (ZRS) Koper, oljkarjem narava tudi letos ni prizanesla. “Tako se nekateri oljkarji že tretje leto zapored srečujejo z velikim izpadom pridelka, ki ga gre v največji meri pripisati predčasnemu sušenju in odpadanju plodov”, pojasnjuje predstojnica Inštituta dr. Maja Podgornik.
Dejstvo je, da je Slovenija na podnebnem križišču in naše oljke morajo kljubovati podnebnim vplivom tako z Alp kot Mediterana, kar rastlinam povzroča dodatni stres in posledično tudi vse težave s škodljivci.
“Rezultati modeliranja in obsežne analize meteoroloških in fenoloških podatkov, ki smo jo opravili na Inštitutu za oljkarstvo pri ZRS Koper, nam sporočajo, da fenološki razvoj oljke danes poteka z drugačnim ritmom, kot smo ga na slovenskih tleh beležili še ob koncu prejšnjega stoletja. Izjemno tople zime, kateri smo bili priča tudi letos, vplivajo na zgodnejšo prekinitev fiziološke dormance in oljko spodbudijo k zgodnejšemu vstopu v vegetacijsko obdobje in cvetenje. Danes se tako v povprečju cvetenje pojavi 7 dni prej, kot se je pred 30- leti”, pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se zaradi vedno toplejših zim v kombinaciji s prezgodnjim prihodom pomladi pogosteje pojavljajo vdori hladnih zračnih mas iz severne Evrope, ki hromijo naraven potek vegetacijskega razvoja in cvetenje premikajo v obdobja vročinskih valov in sušnih razmer, ko dnevna izhlapevanja presegajo količino padavin in razpoložljive vode v tleh.
“Čeprav se zdi, da oljke v letošnjem letu glede na razporeditev padavin niso trpele suše, so meritve vsebnosti vode v tleh in vodnega potenciala v rastlini, temperature tal in zraka ter izračuni negativne vodne bilance pokazali, da so bile oljke med razvojem poganjkov, socvetij, cvetenjem in tvorbo plodičev, kljub obilnim padavinam, izpostavljene sušnemu stresu”, pravi dr. Podgornikova.
Ključen vpliv na razvoj plodov je imel tudi 13-dnevni vročinski val v juliju, ko so se temperature dvignile celo nad 35°C, kar je povzročilo obilno trebljenje plodičev. V juliju so oljčnike močno prizadele tudi številne nevihte s hudimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra, kar je dodatno poslabšalo stanje v oljčnikih. Na srečo so se v avgustu vremenske razmere izboljšale, a kljub vsemu je bila zabeležena velika količina padavin, ki je botrovala ugodnim razmeram za veliko pojavnost oljčne muhe. V tako napadenih plodovih so se pojavile tako imenovane »oportunistične glive«, ki so nato povzročile gnitje in odpadanje plodov. A ne glede na vse, so nekateri oljkarji tudi letos znova premaknili meje nemogočega in kljub izrednim razmeram pridelali zdrave oljke.
Dr. Milena Bučar Miklavčič dodaja, da je obilo deževja imelo za posledico redčenje biofenolov že v začetku sezone. “V večini smo analizirali olja, ki so imela nizke intenzivnosti grenkobe in pikantnosti, so sladkobna, vendar so prisotne arome, ki so značilne za olja pridelana iz črvivih plodov oziroma poškodovanih plodov. Vsi tisti, ki so uspeli pripeljati v oljarne zdrave plodove, pa so lahko ponosni na kakovost njihovih olj. Taka olja imajo bogat spekter svežih arom po oljki, travi, mandlju, artičoki, aromatičnih zeliščih, paradižniku, cikoriji, radiču in ostalih značilnih arom za olja pridelana iz zdravih in nepoškodovanih plodov”, pojasnjuje dr. Milena Bučar Miklavčič.
Sicer je bil letnik 2022 po njenih besedah izjemen glede kakovosti.
Vrhunska kakovost slovenskih oljčnih olj lanskoletnega letnika se je potrdila na vseh zelo pomembnih mednarodnih tekmovanjih, kot so uvrstitev v vodnik FLOS OLEI in tekmovanja BIOL, SOL, BERLIN, LONDON IOOC, NOČNJAK, NEW YORK in vrsta drugih.
Po njenih besedah je marsikje danes lanskoletno olje veliko boljše kot komaj pridelano letošnje oljčno olje.
Sicer pa bodo mlada oljčna olja osrednja tema letošnje prireditve, ki bo v Kopru 24. novembra, med 25. novembrom in 3. decembrom pa bodo mlada oljčna olja slovenske Istre zaznamovala menije v izbranih restavracijah v sklopu Tedna mladega oljčenga olja.
