Ameriška astronavta Butch Wilmore in Suni Williams, ki sta junija 2024 z Boeingovo vesoljsko kapsulo Starliner poletela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), sta se končno vrnila na Zemljo. Njuna misija, ki naj bi trajala le osem ali devet dni, se je zaradi tehničnih težav s plovilom podaljšala na več kot devet mesecev.
Williams je v pogovoru z dijaki srednje šole Needham po več kot 230 dneh v mikrogravitaciji priznala, da ima težave z opravljanjem osnovnih fizičnih nalog.
“Tu sem bila tako dolgo, da se zdaj komaj spomnim, kako je sploh hoditi. Ves ta čas nisem hodila, nisem sedela in nisem ležala.” je povedala dijakom med videoklicem.
A to niso edine težave, s katerimi so se srečali med dolgim bivanjem na ISS.
Izguba kostne mase
V raziskavi iz leta 2022 so znanstveniki s pomočjo skeniranja preučili zapestja in gležnje 17 astronavtov pred, med in po bivanju na Mednarodni vesoljski postaji. Ugotovili so, da je bila izguba kostne gostote primerljiva s tisto, ki bi jo človek na Zemlji izgubil v nekaj desetletjih.
Raziskava je pokazala, da se gostota kosti pri devetih astronavtih niti po enem letu na Zemlji ni povsem obnovila. Še vedno jim je primanjkovalo kostne mase, kar je bilo primerljivo z izgubo v desetih letih življenja na Zemlji. Astronavti, ki so bili v vesolju od štirih do sedmih mesecev, so po vrnitvi na Zemljo okrevali najdlje.
Isto raziskovanje je tudi razkrilo, da vesoljsko potovanje spremeni strukturo samih kosti, kar pomeni, da se njihove posledice ne kažejo le v izgubi mase, ampak tudi v sami zgradbi kosti.
Težave z nohti, težave z uriniranjem in erektilna disfunkcija
Ena najbolj neprijetnih posledic dolgotrajnega bivanja v vesolju je pojav, ki se zgodi po vesoljski hoji – astronavti doživljajo nepričakovano izgubo nohtov.
To nenavadno stanje, znano kot oniholiza, je bolj povezano z atmosferskim pritiskom kot z gravitacijo. Nizek tlak v vesolju, ki je nujen za varnost med zunanjimi aktivnostmi, predstavlja izziv pri oblikovanju vesoljskih oblek, še posebej pri rokavicah. Astronavti pogosto utrpijo poškodbe rok zaradi pritiska v rokavicah, ki omejuje gibanje in ustvarja boleče točke pritiska.
Poleg tega dolgotrajno bivanje v mikrogravitaciji vpliva tudi na druge telesne funkcije – vključno z uriniranjem in celo možnimi težavami z erekcijo.
Tveganja zaradi sevanja med podaljšanimi bivanjih na ISS-u
Daljše bivanje v vesolju povečuje izpostavljenost astronavtov kozmičnemu sevanju. Čeprav orbita ISS-a zagotavlja delno zaščito prek Zemljine magnetosfere, se astronavti še vedno soočajo s povečanim tveganjem.
Kakšno je dejansko zdravstveno stanje astronavtov Wilmorea in Williamsove, bo znano v prihodnjih dneh, ko bosta opravila vse zdravniške preglede, ki so del standardnega postopka za vse astronavte ob vrnitvi z Mednarodne vesoljske postaje.
Njuno dolgotrajno bivanje bo zdravnikom in znanstvenikom dalo dragocene vpoglede v to, kako bi dolgotrajna vesoljska potovanja ali življenje v vesolju lahko vplivala na človeško telo. Jasno pa je tudi, da sta Wilmore in Williams (nehote) postala prava “poskusna zajčka” za raziskovanje učinkov vesolja na zdravje.
