Ta dinamičen odnos v otroku ustvari prepričanje, da niso vredni brezpogojne ljubezni in sprejemanja, temveč da je njihova vrednost odvisna od tega, koliko uspijejo zadovoljiti starša. Takšno okolje omejuje posameznikov izraz, saj vsako odstopanje od pričakovanj lahko vodi v sramoto, zavrnitev ali stroge kritike.
Psihologinja je za Psychology Today izpostavila nekaj posledic odraščanja z narcisoidnim staršem, med katerimi so: nezmožnost prepoznavanja zdravih oblik ljubezni, strah pred čustveno intimnostjo, kronično samookrivljanje, izogibanje čustveni ranljivosti, hipersenzitivnost na konstruktivno kritiko, nizko samospoštovanje, iskanje zunanjega priznanja ali odobritve, perfekcionizem, nagnjenost k izbiri toksičnih odnosov in privlačnost čustveno nestabilnih partnerjev.
Psihologinja trdi, da lahko odrasli otroci narcisoidnih staršev začnejo proces ozdravitve s terapijo s terapevtom, ki je specializiran za travme.
„Ključen korak v tem procesu je zavedanje osebnih izkušenj in prepoznavanje načinov, kako so travmatična doživetja vplivala na občutek lastne vrednosti, kakovost odnosov in čustveni razvoj,“ trdi psihologinja.
Pojasnjuje, da je s delom na teh bolečih temah mogoče pridobiti orodja za postavljanje osebnih meja, gradnjo bolj zdravega občutka lastne vrednosti in ustvarjanje bolj zdravih odnosov v prihodnosti. Psihologinja poudarja, da je ozdravitev proces, ki zahteva čas, vendar bo prinesel pomembne spremembe in olajšanje.
