Znani so prvi rezultati monitoringa divjih čebel v letu 2021. Čmrljev petkrat manj kot lani.
Marsikdo je opazil, da je bilo letos manj čmrljev. To je potrdil tudi monitoring divjih čebel. Letos smo našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.
Najbolj verjetna razlaga za upad je bilo izjemno neugodno vreme spomladi. Raziskava opraševalcev v sadovnjakih je sicer pokazala, da je bilo spomladi, v času cvetenja sadnega drevja, število čmrljev podobno kot prejšnja leta. Matice, ki pri čmrljih edine prezimijo, so torej uspešno dočakale pomlad. Zaradi slabega vremena je bila njihova vloga letos še posebej pomembna. Čmrlji so namreč znani po tem, da oprašujejo tudi v dežju, mrazu in vetru. Domnevamo pa, da zaradi pozebe in dolgotrajnega dežja matice niso dobile dovolj hrane, da bi lahko uspešno gnezdile. Vreme je namreč neugodno vplivalo na medenje rastlin. S podobno težavo so se soočale tudi medonosne čebele, vendar so neugodne razmere lažje preživele, saj so jih čebelarji lahko krmili. Čmrljem tako seveda ne moremo pomagati.
Nihanje števila živali, tudi čmrljev, je sicer v naravi nekaj običajnega, vendar bi nas tako velik upad v enem letu moral skrbeti. Podnebne spremembe, oziroma vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev. Hrane zanje pa je danes zaradi sprememb v okolju že sicer vedno manj.
Tudi zato je za opraševalce ključno varovanje njihovega življenjskega prostora, v prvi vrsti pisanih cvetočih travnikov, tako na podeželju kot v mestih. V Sloveniji jih nekaj še imamo in morali bi vložiti več napora v to, da se jih ohrani. V bolj ohranjenem okolju, bodo opraševalci lažje kljubovali podnebnim spremembam.
V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.
Triletni pilotni monitoring divjih čebel v Sloveniji se je začel lani in poteka na petih območjih: v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. Poteka pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo ter v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Financirajo ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Foto: Blaž Koderman in Danilo Bevk
