V dobi preventivne medicine se vse pogosteje postavlja vprašanje, kdaj opraviti prvi pregled pri kardiologu, če smo zdravi in ne občutimo nobenih simptomov. Kdaj so osnovni pregledi resnično upravičeni in kako pogosto jih je treba ponavljati.
Začetna ocena
Za zgodnje odkrivanje bolezni (presejanje) je prvi kardiološki pregled priporočljiv za moške okoli 40. leta starosti in za ženske okoli 50. leta starosti, tudi če ni nobenih simptomov. Ta začetna ocena lahko vključuje fizični pregled, oceno dejavnikov tveganja, laboratorijske preiskave krvi (sladkor, maščobe itd.) in urina ter EKG, ergometrijo, Holterjev EKG (24-urno snemanje EKG) in Holterjev krvni tlak (24-urno merjenje krvnega tlaka) ali slikovne preiskave.
Individualno tveganje
Po tem začetnem presejanju bosta pogostost in obseg nadaljnjih pregledov in testov odvisna od dejavnikov tveganja in zdravstvenega stanja posameznika. Za ljudi s povprečnim tveganjem za srčne bolezni je na splošno priporočljivo redno preverjanje srca vsakih 3–5 let.
Pri nizkem tveganju je treba krvni tlak in raven maščob v krvi preverjati vsakih pet let, s ponovno oceno tveganja za srčno-žilne bolezni. Če pa imate dodatne dejavnike tveganja, kot so družinska anamneza srčno-žilnih bolezni, kajenje, visok krvni tlak, visoke ravni maščob v krvi, motnje uravnavanja krvnega sladkorja (prediabetes in sladkorna bolezen) ali debelost, se lahko na podlagi vaših individualnih dejavnikov tveganja in zdravstvene anamneze priporočijo pogostejši zgodnejši pregledi in testi.
Na primer, če ste starejši od 40 let in imate do dva dejavnika tveganja, vam bo zdravnik naročil EKG, obremenitveni test in ultrazvok srca vsakih tri do pet let.
Če pa je vaše tveganje visoko, tj. če poleg družinske anamneze obstaja več dejavnikov tveganja, morate vsako leto ali vsaj vsaka tri leta opraviti EKG, ultrazvok srca, obremenitveni test, ambulantno spremljanje krvnega tlaka (ABPM) in Holterjev EKG.
Poklici s posebnimi zahtevami
Določeni poklici (piloti, vozniki avtobusov in tovornjakov, vojaki, policisti, gasilci) zahtevajo redne preglede. To najpogosteje vključuje EKG, včasih ergometrijo in ehokardiografijo, pogostost pregledov pa se določi glede na starost in predpise posameznega poklica.
Sum na tiho bolezen
Za ljudi z mejnimi vrednostmi krvnega tlaka ali tiste, ki imajo visoke vrednosti le ob zdravniškem pregledu, je priporočljiv Holterjev monitor krvnega tlaka. Gre za 24-urno merjenje krvnega tlaka, ki daje resnično sliko dnevnih nihanj tlaka in potrdi ali izključi diagnozo.
Pri ljudeh z občasnimi palpitacijami (občutki nerednega srčnega utripa, preskakovanje srca) ali družinsko nagnjenostjo k aritmijam je priporočljiv Holterjev EKG.
Rutinsko slikanje srca je lahko tudi škodljivo
Pri mladih, zdravih ljudeh brez simptomov, dejavnikov tveganja in obremenjujoče družinske anamneze kardiološki pregledi niso potrebni. Rutinsko “slikanje srca” pri takšnih posameznikih ne prinaša nobene koristi in lahko celo povzroči več škode kot koristi (tesnoba pri posameznikih, nepotrebni stroški za sistem). Če imate kakršne koli dvome o tem, ali potrebujete test, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali kardiologom.
