Namesto dolgih medenih tednov in pobega v dvoje se je priljubljena Katarina Čas še zadnjič vrnila med ljudi, ki so zadnja leta predstavljali pomemben del njenega vsakdana – igralsko ekipo ene najbolj priljubljenih slovenskih serij, Ja, Chef!
Ob začetku predvajanja zadnje, 12. sezone so se ustvarjalci in igralci zbrali na posebnem srečanju, ki je bilo prežeto z nostalgijo, objemi in številnimi spomini. Med njimi je bila tudi Katarina, ki je priznala, da se ji zdi, kot da snemanje sploh še ni zares končano. »Meni se zdi, kot da smo tik pred začetkom snemanja,« je povedala v smehu. »Lepo je, ker so dinamike še vedno enake. Veliko je objemov in zafrkancije.«
Prav zafrkancija je bila vedno zaščitni znak »Bande šalabajzerske«, kot so si ljubkovalno rekli igralci in ustvarjalci serije. V petih letih snemanja niso ustvarili le televizijske uspešnice, ampak tudi pristna prijateljstva, ki so preživela dolge snemalne dneve, neštete ponovitve prizorov in napade smeha.
Za Katarino je bilo to srečanje še posebej čustveno. Medtem ko se v zasebnem življenju začenja novo poglavje, se eno pomembno poglavje njene kariere počasi zaključuje. Serija Ja, Chef! je namreč močno zaznamovala tudi njen vsakdan. Mnogi gledalci jo še danes nagovarjajo kar po imenu njenega lika. »Predvsem mladi me še vedno kličejo Pika. Mislim, da sploh ne vedo, da mi je ime Katarina,« se pošali igralka. Serija je postala pravi fenomen in zabeležila več kot 46 milijonov ogledov. Njeni junaki so se gledalcem prikupili do te mere, da so postali skoraj del njihovih družin.
Tudi zato je bilo ponovno srečanje igralske zasedbe podobno družinskemu srečanju. Za isto mizo so sedeli Jurij Zrnec, Bojan Emeršič, Domen Valič, Iva Kranjc Bagola, Ranko Babić, Nik Škrlec in številni drugi obrazi, ki so pet let soustvarjali eno najbolj gledanih slovenskih serij. Jurij Zrnec je dogodek primerjal kar z obletnico mature. »Najlepše pa je, da smo se še vedno veseli. Tako kot smo se bili veseli vsak dan snemanja,« je dejal. In prav v tem je verjetno skrivnost uspeha serije. Ne le v duhovitih dialogih in zabavnih zapletih, temveč v kemiji med igralci, ki je bila pristna tudi takrat, ko so se kamere ugasnile.
