“Občina Ankaran je med prvimi slovenskimi občinami in kot prva istrska občina že pri oblikovanju svojega prvega samostojnega proračuna v letu 2016 uvedla novost participativnega proračuna, kar pomeni, da občani dobijo možnost soodločati o porabi dela proračunskih sredstev občine,” so nam pojasnili na Občini Ankaran.
Na inštitutu Danes je nov dan Ankarana sicer ne štejejo med občine, ki izvajajo participativni proračun, temveč v tem primeru govorijo o participativnem procesu, v katerem se z občankami in občani posvetuje glede izvedbe projektov v lokalnem okolju. “Ključno pri participativnem proračun je, da so sredstva za izvedbo projektov že vnaprej, torej pred izvedbo posvetovanja, točno določena, kar je zapisano tudi v 48.a členu Zakona o lokalni samoupravi, ki to področje ureja. Poleg tega pa v tem procesu ne sme biti nobenega posrednika, torej na primer občinskega funkcionarja, ki odloči, ali bodo predlogi dejansko izvedeni. Predlagatelju oziroma predlagateljici projekta ni treba pridobiti podpore župana oziroma predstavnika mestne četrti ali krajevne skupnosti, ampak podporo drugih občanov,” nam je razložil Nejc Horvat z omenjene nevladne organizacije.
“Proces, ki ga izvajajo v Občini Ankaran, sicer pozdravljamo, saj vsako vključevanje občank in občanov v delo občine in izvedbo projektov v lokalnem okolju prinaša pozitivne učinke, a ga ne smemo označiti kot participativni proračun. Če bi ga, potem bi lahko za skoraj vsako slovensko občino rekli, da izvaja participativni proračun, saj jih velika večina izvaja takšne ali drugačne posvete z javnostjo. Participativni proračun pa soodločanje dvigne na še višjo raven,” pravijo na inštitutu Danes je nov dan.
V Ankaranu torej občani, društva, šola, italijanska narodna skupnost in druge organizacije v javnem interesu že nekaj let vsak oktober dobijo na dom povabilo k oddaji pobud in predlogov, ki pa jih lahko preko spletnega obrazca oddajo tudi med letom. V preteklih letih je Občina Ankaran prejela že več kot 1100 tovrstnih pobud. “Preko zaznavanja dejanskih potreb, nadaljevanja z oblikovanjem predlogov in rešitev oziroma konkretnih projektov se nato pobude zaključijo s sprejemom odločitve, kateri projekti so izvedljivi in kateri bodo prednostni,” pravijo na tamkajšni občini.
Številne aktivnosti iz teh pobud in predlogov so že opravljene in zaključene – nekatere so v teku, druge se bodo predvsem zaradi obsežnosti prenesle v naslednja proračunska obdobja. Med že izvedene sodijo denimo pokopališče, knjižnica, zdravstveni dom, ureditve športnih površin, ureditve posameznih ulic, dodatna javna razsvetljava, obnova občinskih cest, vzpostavitev krožnega križišča na priključku Jadranske in Železniške ceste, ureditev obalne pešpoti, ki je naselje Ankaran povezala s ŠRP Sv. Katarina, ureditev ŠRP Sv. Katarina, Medgeneracijsko središče Ankaran s Centrom dnevnih aktivnosti. “V Ankaranu je po praksi zadnjih nekaj let tako pretežni del proračuna zasnovan na podlagi pobud, ki so jih posredovali občani,” dodajajo na občini.
V Kopru od leta 2019, letos 244 predlogov
Mestna občina Koper je k projektu Predlagam-odločam/Propongo-decido, v okviru katerega lahko občanke in občani soodločajo o porabi dela proračunskega denarja, pristopila v letu 2019. Prve projekte so realizirali v letu 2020 in ponovno objavili poziv občanom k sooblikovanju razvoja in življenja v lokalni skupnosti, s to razliko, da je bila druga edicija projekta dvoletna, torej za leti 2021 in 2022. Enako so ponovili tudi letos, ko so javnosti omogočili, da s podajo projektnih predlogov odločajo o porabi javnih sredstev za leti 2023 in 2024.
V Kopru je bilo v letu 2019 oddanih skupno 367 predlogov, od tega jih je bilo izglasovanih 36. V letu 2020 (in 2021) je bilo oddanih 323 predlogov, izglasovanih pa 70. V okviru letošnjega participativnega proračuna so prejeli skupno 244 predlogov, o katerih bodo občanke in občani glasovali septembra.
“Trenutno je realiziranih oziroma v zaključni fazi realizacije več kot 80 projektov. Želimo si, da bi do konca letošnjega leta uresničili skupno 99 projektov,” pravijo na MOK, kjer menijo, da je vsak projekt pomemben, saj v lokalno okolje prinaša izboljšave in prispeva k boljšemu življenju občanov. Med izglasovanimi projekti, ki so že pod streho, so med drugim navedli letni kino v Semedeli, Igrišče v Popetrah in Večgeneracijski park v Kubedu.
V Izoli oblikovali dve območji
Občina Izola pa je občanke in občane vključila v pripravo proračuna za leto 2021 in 2022. Pripravila je javni poziv Soustvarjam skupnost. V ta namen je za dveletno obdobje predvidela 200.000 evrov. Da bi bila porazdelitev po celotnem območju občine čim bolj enakomerna, sta bili oblikovani dve območji. Prvo zajema krajevni skupnosti Jagodje-Dobrava in Korte, drugo pa krajevne skupnosti Staro mesto, Haliaetum in Livade.
V Izoli je bilo oddanih 22 projektnih predlogov, od katerih jih je bilo 10 izbranih za realizacijo. “Do sedaj je bilo realiziranih sedem projektov, dva sta trenutno v teku, enega pa bo možno izvesti ob uveljavitvi OPN, s čimer so bili predlagatelji pravočasno seznanjeni,” pravijo na izolski občini, kjer med realiziranimi projekti naštevajo ureditev prostora ob nogometnem igrišču Šared, nakup predelanih električnih koles za potrebe reševalne dejavnosti, prenovo prostorov Kluba izolskih študentov in dijakov, javno razsvetljava parkirišča v Livadah, park počivališče Parenzana in umirjanje kolesarskega prometa na Parenzani na relaciji Livade–Strunjan.
V Piranu zaenkrat nastavki
Piranski župan Đenio Zadkovič je že v letu 2019 napovedoval, da bi participativni proračun lahko uvedli leta 2020, a ga v Piranu zaenkrat še niso. “Posamezni koraki v smeri izvedbe participatornega proračuna so bili storjeni, predvsem v smislu vključevanja krajevnih skupnosti in prepoznavanja potreb lokalnega prebivalstva pri izvedbi lokalnih projektov ter pripravi smernic za izvedbo delavnic. Glede na majhnost občine se je vodstvo Občine Piran odločilo, da implementira pristop poglobljenega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi za namen izvedbe participatornega dela proračuna,” so pojasnili na piranski občini, kjer so dodali, da bo lahko “prihodnji župan izvedel pričakovane delavnice za občanke in občane v začetku leta 2023 ter začel z izvedbo izglasovanih projektov v jeseni 2023, saj so smernice pripravljene.”
