Marsikdo, ko odpira podjetje, ne ve katero pravno statusno obliko izbrati. Slišal je za s.p., da so minimalni stroški okrog 400,00 eur na mesec in za d.o.o. kjer pa moraš imeti ustanovni kapital, ki ima kar štiri številke. Start-up podjetnik nato naredi nekaj kalkulacij, pogleda stanje na bančnem računu, ki ni ravno bleščeče in se posledično odloči za s.p.. Zadovoljen in prepričan, da se je pravilno odločil, odkoraka podjetniških izzivom naproti. Ne ve pa, da ima še veliko drugih možnosti in da bi lahko bila izbira druge pravne statusne oblike dosti boljša in nenazadnje finančno ugodna izbira.
Z željo, da bi bilo več pravih odločitev kot pa kesanja, so se na Univerzitetnem razvojnem centru in inkubatorju Primorske (v nadaljevanju UIP) odločili za delavnico, kjer so predstavili pravne statusne oblike in ustanovitev Start-up podjetja. To so storili v sodelovanju z Agencijo SPIRIT in ostalimi aktivnimi deležniki podjetniškega ekosistema – Primorsko gospodarsko zbornico (v nadaljevanju PGZ), SPOT točko in Središčem Rotunda.
Robert Rakar, direktor PGZ je o sodelovanju z UIP-om povedal: »Z UIP-om zelo dobro sodelujemo, zato se vedno z veseljem odzovemo na povabilo. UIP igra namreč zelo pomembno vlogo v Fazi 1, to je podpora procesu poslovne ideje, v kateri ciljnim skupinam pomagajo preveriti poslovno idejo ter narediti načrt njegove uresničitve, v Fazi 2 pa nastopimo mi iz PGZ-ja, ki pomagamo z informiranjem in svetovanjem pri predoru na tuje trge, pri ustanavljanju gospodarskih subjektov, promocijski dejavnosti, mednarodnem povezovanju, navezovanju stikov s partnerji doma in v tujini, ki jih PGZ omogoča samostojno ali s pomočjo drugih partnerjev, itd..«
Kot opažajo na SPOT točki v zadnjem letu in pol, se 80 odstotkov ljudi odloča za registracijo s.p.-ja, sledi mu d.o.o.. Da se lahko začne opravljati dejavnost mora biti statusno pravna oblika registrirana in vpisana v sodni register, s.p. pa v poslovni register.
Zakon o gospodarskih družbah navaja sicer več različnih pravnih oblik podjetij: družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), tiha družba (t.d.), komanditna družba (k.d.), delniška družba (d.d.), komanditna delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), gospodarsko interesno združenje in s.p.
Marija Rogan iz SPOT točke svetuje vsem, ki so v fazi registracije podjetja, da: »Odgovorijo na naslednja vprašanja: Kakšno dolgoročno rast podjetja želimo, kakšno odgovornost je podjetnik pripravljen prevzeti do poslovnih obveznosti, kakšen bo način vodenja poslovnih dokumentov, plačevanje davkov in prispevkov ter način izplačevanja dobička.« Rogan Šik svetuje tudi finančno simulacijo.
»Marsikdo, ko sliši za socialno podjetništvo, si predstavlja, da gre za prostovoljcev, ki delajo zastonj.«
Socialno podjetništvo je predstavil dr. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda, ki pravi, da: »Marsikdo, ko sliši za socialno podjetništvo, si predstavlja, da gre za prostovoljcev, ki delajo zastonj. Moto socialnega podjetništva je sicer res Zadovoljuj potrebe, rešuj probleme in spreminjal boš svet.«
Socialno podjetništvo je torej oblika podjetništva, ki predstavlja inovativen način reševanja socialnih problemov z uporabo podjetniških veščin. Temelji na demokratičnih načelih, deluje pa po načelih neprofitnosti. Dr. Mevlja dodaja, da je: »Eden od ciljev razvijati nove možnosti zaposlovanja, zagotavljali dodatna delovna mesta ter socialno in poklicno reintegracijo ranljivih skupin ljudi.«
Status socialnega podjetja lahko pridobijo različne pravne osebe kot so društvo, zveza društev, zavod, ustanova, d.o.o.. Ni pa to posebna statusno pravna oblika.
Najbolj znani socialni podjetniki na Svetu: Maria Montesori, Jamie Oliver, Muhammad Yunus,…
Na UIP-u obljubljajo še več delavnic z zanimivimi vsebinami, ki bodo pripomogle k lažjemu in suverenejšemu nastopu na trgu. Obiščite njihovo spletno stran www.uip.si za več informacij.
