KATJA PEGAN: IVAN

Če želimo razmišljati o prihodnosti našega mesta, moramo njegovo ime ponesti čez črnokalski klanec ali čez morje. To so nekoč že naredili pomembni možje in žene, ki so živeli svoje poslanstvo. Danes ne razumemo več poslanstva in poklica, še manj, da bi to razumeli kot vrednoto.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Pa ne zato, ker bi o nas danes razmišljali »neki novi klinci«, ki jih zapirajo po mestih Srbije, ampak zato, ker »naši novi klinci politike« ne zmorejo več razmišljati. Nujno, ampak res nujno pa potrebujejo vsebine. Ne samo v duhu predvolilne histerije, ko si politika želi vsebin, ki presegajo njihove zasebne želje in okuse, ali ko so si svoje želje in želje svojih podanikov v preteklem mandatu že ustvarili in se zato ozirajo po rešilnih jopičih, v katerih bi plavali dalje – tokrat z mislijo na druge. Ne! Prihodnost našega mesta je povezana s samozavestjo prostora, ki je s strastnim in ljubečim pogledom zazrta v prihodnost. Puhlice tipa »to ni vizija, ampak fantazija« ne odražajo duhovitosti, še manj pa moči in treznosti politike, ki hoče razmišljati o nas.

Ko so včeraj na sklepnem večeru festivala FUGA mladi iz Poljske, Švice, Slovaške, Slovenije, Nemčije – študenti evropskih gledaliških akademij – na ploščadi pod bastionom po podelitvi nagrad skandirali »Ivan, Ivan, Ivan«, je bilo jasno, da prihaja na oder mladi režiser Ivan Loboda, ki je skupaj s svojimi sodelavci, relevantno mednarodno žirijo (letos samo žensko) ter Gledališčem Koper in ŠOUP ponesel ime svojega mesta po vseh večjih evropskih akademijah.

Že šesto leto zapovrstjo Ivan gradi mednarodni festival FUGA, ki je že takoj na začetku, še v koronskih časih, jasno pokazal, da želi Evropo v Kopru in Koper v Evropi. Da si upa in da zna. Dve poletni sezoni se je plesalo po Verdijevi ulici pred gledališčem po predstavah in Matej Sukič je naredil ogromno za to veselje. In potem je bila Verdijeva ulica z glasbo prepovedana. Ampak nič zato, strasti ne pogasi ne strah in ne jeza.

Okoli FUGE je zbranih veliko mladih in pametnih ljudi (letos tudi KŠOK), prav letos so se mednarodni FUGI pridružile Obalne galerije Piran, saj je Ivan povabil tudi mlade likovnike. Obalne galerije Piran – živahne in pomlajene, ki z odgovornostjo nosijo slavo velike preteklosti te ustanove, so v širitvi prepoznale potencial. Pomembnosti povezovanja so se zavedali tudi na občini Piran in FUGI namenili sredstva, prav tako Avditorij Portorož. Ni nepomembno, da je Ivan doma v Piranu in da povezuje obalni prostor veliko lažje in z veliko več ljubezni kot preostali, in ni nepomembno, da so ga letos na akademiji v Amsterdamu sprejeli kot relevantnega umetniškega vodjo festivala FUGA iz Kopra, s katerim želijo sodelovati, in ni nepomembno, da se CV mlade igralke, ki je osvojila nagrado za igro, začne z nagrado mednarodne žirije v Kopru, in ni nepomembno, da festival redno, iz sezone v sezono obiskuje Dragan Živadinov.

Koper s FUGO postaja prepoznavno evropsko mesto umetnosti in kulture. Če bomo v razvoju in prihodnosti tega festivala videli fantazijo in ne vizije, nam ne bo pomagal noben rešilni jopič, s katerim bi tavali dalje.