Imamo pa tudi upanje, vero in sanje, da ga presežemo, da preskočimo ta težek koronski rep, ki še vedno opleta. V gledališču je pač tako (in ni najmanjše možnosti, da bi bilo drugače), da do rezultata, ali do konca projekta, ali do vsakokratnega aplavza pride samo skupina. Nikoli posameznik. Tudi monodrama je rezultat skupine ljudi in igralec je samo njen najvidnejši del.
Leta 2023 se bomo spominjali prav po naši gledališki skupini, skupini igralcev, tehnikov, umetniških in drugih sodelavcev in študentov, ki nam pomagajo, da bi se s svetlobo upanja, ki jo gledališča morajo »proizvajati«, lažje in hitreje uprli pastem vseenosti in pasivnosti vsakdanjosti. Z vztrajnostjo verjetja v svoje poslanstvo. Zato je bilo leto 2023 polno dela.
Anja Drnovšek je nedvomno pustila svoj igralski pečat v tem letu, saj je z oblikovanjem dveh naslovnih vlog, sicer po hrepenenju podobnih, po vsebini in temi pa popolnoma različnih žensk, Lepe Vide in Sanje Valentin, dokazala, da je zrela igralka, ki suvereno oblikuje vloge z velikim pevskim, dramskim in komedijantskim darom.
Sploh se je umetniška pa tudi tehnična ekipa Lepe Vide skupaj s skladateljem in režiserjem Marjanom Nečakom izkazala tudi na festivalih v tujini, kjer je bil Marjan Nečak nagrajen za avtorsko glasbo v predstavi.
Tega leta se bomo spominjali po premieri Dnevnika Ane Frank, prepotrebnem spominu na podoben in že enkrat preživeti čas, v kateri so nas očarali glasba Mirka Vuksanovića, koreografija Siniše Bukinca in plesalka Tjaša Bucik v naslovni plesni vlogi, pa tudi vsi drugi v ekipi. Siniša Bukinac, premalo opažen, toda izvrsten plesni pedagog, plesalec in koreograf, je v našem gledališču reden sodelavec. Z leti mu je uspelo prav tu, v našem gledališču, ustvariti majhen plesni ansambel poklicnih plesalcev, v katerem z veseljem sodelujejo domači in tuji, ko ne plešejo v tujini. In v letu 2023 so veliko plesali na domačem odru.
To leto je zagotovo tudi leto Maka Tepšića in koprodukcijske predstave Romeo in Julija, težkega in velikega projekta v koprodukciji z Narodnim gledališčem Republike Srbske v Banjaluki. Projekt je del zaveze našega gledališča, da bomo na večjezičnem in večkulturnem območju Istre ustvarjali v jezikih tukajšnjih prebivalcev, in v ta kontekst prav tako sodi veliko gostovanje osrednjega hrvaškega gledališča HNK s sodobno interpretacijo Krleževe Lede, pa tudi premiera domače otroške predstave Peter in volk, ki smo jo v marcu najprej odigrali v italijanščini.
In če se vrnem k Maku Tepšiću, naj takoj zapišem, da gre za zelo mladega igralca, ki je takoj po akademiji dobil zelo veliko vlogo in popolnoma opravičil zaupanje umetniškega vodstva. Dvojezična predstava v verzih je že sama po sebi velik igralski zalogaj, predvsem govorni, naporne vaje v dveh državah in intenzivnost režiserkine interpretacije pa so zahtevale, ne samo od Maka, ampak od vseh, velik napor. Predstava je zelo neposredno odražala sodobno branje besedila, v katerem je nasilje dejstvo današnjega sveta. Odrasli ubijajo otroke, otroci se ubijajo med sabo, in mi smo popolnoma nemočni. Zdi se nam, da smo civilizirani, dediči humanizma in renesanse, vsak dan sproti pa dokazujemo, da smo cinični zlobneži, ki drsimo v primitivizem in barbarstvo. In seveda, umreti za ljubezen, nikomur ne pomeni nič več. Leto 2023 si bomo torej zapomnili tudi po tem, kako so naši otroci, mladi odrasli, prebrali najbolj znamenito ljubezensko zgodbo in nas opomnili, da večinoma nismo iskalci resnice, ampak da bežimo pred njo (kot jasno pove Žižek).
Najbolj si bomo leto 2023 zapomnili kot rojstno leto in dan našega Gledališča za otroke Svetilnik, v katerega smo več let vlagali svoje navdušenje, znanje in skrb. Gre za gledališče v gledališču, pomembno platformo, ki smo jo na Kulturnem bazarju v regiji v našem gledališču predstavili 12. oktobra 2023. Gre za načrtno in premišljeno razvijanje kulturno-umetnostne vzgoje, brez katere ne vidim več naše skupne prihodnosti.
In kako si bomo zapomnili leto 2023 v Gledališču za otroke Svetilnik? Najprej po odlični predstavi Peter in volk, v kateri si je režiser Jaka Ivanc zamislil glasbeni jazz »prevod« znamenite glasbene pravljice Sergeja Prokofjeva ter ga zaupal pianistu Anžetu Vrabcu in igralcu Francescu Borchiju, ki ga pri nas že dobro poznamo. Glasbena pravljica, ki jo lahko igramo v slovenskem ali italijanskem jeziku, navdušuje otroke in odrasle. Z velikim uspehom smo jo odigrali na mednarodnem otroškem festivalu v Trstu.
Leto bo ostalo v spominu tudi po gledališki nanizanki Z Igorjem po svetu, ki je takoj postala uspešnica; v njej sta moči združila Igor Štamulak in Jaka Ivanc in bo tudi v naslednjem letu spoznavala nove in nove dežele. Prav tako si bomo zapomnili učenje tujih jezikov s pravljicami, ki pod naslovom Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš polni našo malo dvorano z otroki in starši. Kdor želi slišati pravljico v lepi slovenščini, italijanščini ali angleščini, včasih tudi hrvaščini in srbščini, naj pride v gledališče.
Leto 2023 pa si bomo zapomnili tudi po našem mjauzikalu Obuti maček, ki smo ga končno, po več letih, pripeljali spet domov. Številni osnovnošolci so si lahko ogledali odlično glasbeno predstavo, v kateri nesporno blesti naš igralec Rok Matek.
In če se spomnim še na poletje in na naše festivale Retrovizor, FUGA in Pri svetilniku v avgustu, teh se bomo spominjali po obilici dela, pa tudi po zadovoljstvu ob dobro opravljenem delu. Seveda si bomo najbolj zapomnili festival FUGA, ki se tako imenuje od tega leta, prej smo ga poznali kot PPF Mladi. Umetniški vodja in njegov motor je Ivan Loboda, naš mladi kolega režiser, ki v tednu dni zbere gledališke akademije od Londona do Beograda, da se s svojimi diplomskimi, magistrskimi in drugimi produkcijami srečajo v Kopru, se predstavijo domačemu občinstvu, z delavnicami nadgradijo svoje znanje in ohranjajo stik, ki je tako zelo potreben za spoznavanje različnih kultur in spoštovanje različnih poetik. Radi imajo Koper, radi se vračajo vanj, želimo si, da bi tudi Koper najbolj gostoljubno sprejel nje.
15. marec 2023 si bomo zapomnili po pomembni obletnici. Praznovali smo 20 let od izida prve številke Gledga, publikacije, ki smo jo že od začetka ustvarjali z Obalnimi galerijami Piran. Idejni oče tega skupnega gledališkega in razstavnega lista ali kataloga je bil Toni Biloslav. Pomembna in v Sloveniji prepoznavna publikacija (do marca je izšlo 114 številk v 291 050 izvodih) se zadnja leta spreminja, a naš gledališki del že vsa leta tehtno in zanimivo ureja naš dramaturg Miha Trefalt v sodelovanju z oblikovalko Darjo Vuga. Obema čestitamo za 20 skupnih let.
In čisto na koncu leta je izšla 50. številka gledališke priloge Tantadruj v Primorskih novicah in Primorskem dnevniku, naše strani prav tako ureja Miha Trefalt; tudi nje se bomo spominjali, saj se je izkazala kot daljnovidna naložba v medije, za katere je kultura predvsem strošek – ampak tega smo že dolgo navajeni. In tega se v letu 2023 ne bomo spominjali.
