Katja Stajnko: Krožišča avtizma
Štajerka, strastna navijačica mariborskega nogometnega kluba in po poklicu učiteljica je skupaj s soprogom na povabilo Zavoda Modri december spregovorila primorski javnosti na Modrem literarnem večeru in predstavitvi knjige Krožišča avtizma.
V čudovitem ambientu čitalnice Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper so obiskovalci prisluhnili osebni zgodbi mamice, ki se je morala soočiti s sinovo diagnozo avtizma. Dogodek, ki je družinsko življenje postavil na glavo, jih je še bolj povezal.
Danes Katja pravi: »Moj sin Jan ima avtizem, vendar je popoln otrok! On je moj največji učitelj. Skozi vsakdanje situacije me res največ nauči.«
Kot pripoveduje, se velikokrat sreča s »krči« in si prizna, da je tudi utrujena ter ni vedno popolna. Ravno popolnost je namreč tista, ki jo večkrat žene k vprašanju, ali je naredila vse prav.
»Knjiga ni nastala z namenom. Vsak večer, ko so vsi ostali družinski člani zaspali, sem pisala, kar me je morilo – vse svoje strahove. Večkrat sem si misli zapisala na telefon in mož je verjetno večkrat pomislil, da brez smisla visim na telefonu, pa ni bilo tako. Pisala sem neke vrste dnevnik – z namenom, da bi ga nekoč prebrala jaz ali moj sin Jan, da bi razumel moje odzive in svoje obnašanje,« pojasni Katja tiste trenutke, ko je nastajala knjiga.
Ko je uporabnica zavoda Loti Bužan prebrala odlomek knjige, kjer je govora o odnosu, ki ga ima njun sin z očetom, so gostjo prebrane besede ganile do solz. Brez zadržkov je priznala, da je njen
mož tisti, ki je velikokrat bolj pomirjen in ga sin obožuje.
»Ko sem prebral knjigo, sem šele dojel in videl, kako je Katja trpela pri odraščanju sina,« je na dogodku svojo misel delil tudi njen mož.
Patricija Lovišček: Avtizem ni težava, ampak vsakdanji izziv
Večer, ki se je zaključil s prijetnimi pogovori, vegansko pogostitvijo ter seveda obveznim podpisovanjem kupljenih izvodov knjige, je pustil prijeten vtis tudi pri direktorici Zavoda Modri
december, Patriciji Lovišček. Poudarila je, da imamo v Sloveniji veliko dobre literature na tematiko avtizma – tako strokovne kot poljudne – in dodala: »Prav je, da organiziramo tudi takšne pogovore in seveda beremo knjige, ki predstavljajo vsakdanjik družine, ki živi z otrokom z avtizmom. Pomembno je, da so debate in sporočila podana pravilno, strokovno in z dejstvi. Vsaka površna misel ali nejasnost lahko hitro povzroči neskladja pri razumevanju avtizma.«
Navdušenja nad petkovim literarnim večerom pa niso skrivali niti obiskovalci. Ena od njih je na Facebook strani zavoda zapisala: »Zelo iskrena pripoved mame. Hvala, ker ste nam odprli še en
pogled na otroke z avtizmom in stiske, ki jih doživljajo starši. Knjige pa še isti večer nismo odložili. Moj poklon.«
