Kava, naša najdražja
Cene kave so letos še naprej naraščale in podirale rekorde. Na zagrebškem festivalu kave spomladi je slovenski strokovnjak za specialno oziroma gurmansko kavo Petar Ševič dejal, da so se cene brazilskih kav, »ki smo jih prej kupovali na veliko (…), v preteklem letu zvišale za 300 odstotkov« in da »cene še nikoli prej niso bile tako visoke«.
Te dni se znova govori o slabi letini kave, zaradi katere se je cena kave na svetovnem trgu od julija zvišala za 36 odstotkov, napovedujejo pa, da bi ta povišanje do konca leta lahko doseglo tudi do 50 odstotkov. S cenami od 15 do 20 evrov za kilogram v domačih trgovinah kava postaja vse bolj nedostopen artikel, čeprav ostaja najbolj priljubljena pijača.
Rekordno nizke svetovne zaloge kave
Cene kave na svetovnih borzah so še vedno na rekordno visokih ravneh, pravi Ivan Odrčić, glavni ekonomist pri Hrvaškem združenju delodajalcev (HUP).
»Čeprav je septembra po močnem poletnem porastu prišlo do rahle korekcije, to ne pomeni znižanja cen, saj cene ostajajo precej nad dolgoročnim povprečjem. Največja tveganja še vedno prihajajo iz Brazilije, kjer vremenske razmere ogrožajo letino, medtem ko svetovne zaloge ostajajo zgodovinsko nizke, dodatno nestabilnost pa ustvarjajo tarife in trgovinske politike, čeprav ZDA razmišljajo o morebitni oprostitvi kave od carin,« pojasnjuje.
»Pritisk visokih cen se bo nadaljeval«
Odrčić pravi, da do konca leta ni pričakovati nadaljnje močne rasti cen kave.
»Kljub temu bo kava ostala dražja kot v prejšnjih letih, potrošniki pa bodo še naprej čutili pritisk višjih cen. Ponudba ni vprašljiva, a olajšanje za potrošnike in industrijo je mogoče doseči le z znižanjem fiskalnih dajatev in ustvarjanjem stabilnejšega poslovnega okvira,« poudarja.
Ekonomski analitik Damir Novotny po drugi strani pojasnjuje globalne okoliščine, ki so ceno kave pripeljale do rekordnih vrednosti.
»Podnebne spremembe na območjih, kjer gojijo kavo in kakav, so vplivale na razvoj rastlinskih bolezni, nato pa na upad proizvodnje. Po drugi strani pa se povpraševanje povečuje. Kava je rastoča kategorija. Ni več običajen, ampak ‘družabni’ izdelek, ki poleg tega, da nas zjutraj zbudi, zadovoljuje še nekatere druge potrebe. Čokolada ima podoben trend rasti povpraševanja in upada proizvodnje. In takoj ko se to zgodi, cene neizogibno narastejo.«
»Znanstveniki razvijajo klon kave«
Novotny meni tudi, da je nadaljnja rast cene kave zelo verjeten scenarij, ker je nemogoče kratkoročno rešiti vprašanje mikroklimatskih sprememb na območjih, kjer se prideluje.
»To je zelo zapletena situacija in izziv za znanstvenike. Našli bodo rešitev. V laboratorijih že razvijajo klone rastlin kave in kakava, ki bi jih lahko gojili na območjih, kjer temperature niso tako visoke. Kolikor vem, špansko podjetje že dela na klonu kave, ki bi ga lahko gojili v Evropi. Glede na nekatere analize, ki sem jih videl, bi kavo zelo verjetno lahko začeli na ta način pridelovati čez pet do šest let. To bi lahko privedlo do preobrata v ponudbi,« pravi Novotny.
Povpraševanje se je povečalo, ko so Turki in Kitajci začeli piti kavo
Dolgoročno so spremembe navad vplivale tudi na pomanjkanje kave, ki je na svetovnem trgu že tako ali tako manjkala. V tem smislu Novotny omenja Turčijo in Kitajsko, kjer je tradicionalno prevladovala poraba čaja.
»Največja trga kave na svetu sta Nemčija in ZDA. Nemčija ima res visoko porabo, medtem ko Turčija na primer ni bila trg kave, ampak trg čaja. Toda sprememba navad je privedla do tega, da sodobni Turki pijejo kavo, in enako velja za Kitajsko. To je kratkoročno privedlo do povečanja povpraševanja, vendar nezadostne proizvodnje,« je opozoril Novotny.
