Kava se je podražila tako v lokalih kot na trgovskih policah, toda razlika je precejšnja. Medtem ko je skodelica espressa v slovenskih lokalih lani v povprečju stala 1,86 evra oziroma 6,9 odstotka več kot leto prej, je cena kilograma klasične kave v trgovinah poskočila za kar 32,9 odstotka. Povprečno je bilo treba zanj odšteti 16,20 evra.
Kilogram kave 16,20 evra
Za kilogram klasične kave je bilo treba v trgovini lani v povprečju odšteti 16,20 evra, kar je kar 32,9 odstotka več kot leto prej, kažejo podatki SURS.
Kako velika je sprememba, dobro pokaže še en izračun statistikov.
Povprečna mesečna neto plača je lani zadostovala za nakup 99 kilogramov klasične kave. Leto prej bi si lahko z njo privoščili 26 kilogramov več.
Za kilogram kave je bilo treba lani v povprečju delati 103 minute, leto prej pa 22 minut manj.
Kava je torej v enem letu postala občutno manj dostopna glede na povprečno plačo.
Dražja ni samo v Sloveniji
Rast cen ni omejena na slovenski trg. Decembra lani je bila kava v Evropski uniji v povprečju za 18,4 odstotka dražja kot decembra leto prej. V Sloveniji je bila medletna rast 19-odstotna.
Dogajanje na policah trgovin in cenikih lokalov je povezano tudi z razmerami na svetovnem trgu. Na cene kave vplivajo ponudba in povpraševanje, vremenske razmere v največjih državah proizvajalkah, zaloge, transport ter drugi proizvodni in logistični stroški.
Tudi letos ostaja trg precej občutljiv na dogajanje v največjih pridelovalkah. Mednarodna organizacija za kavo je za avgust navedla, da so zaskrbljenost zaradi El Niña in omejene kratkoročne zaloge arabike sredi meseca potisnile cene navzgor, nato pa so ugodne padavine v Braziliji in pričakovanja večje ponudbe pritisk nekoliko omilili.
Povprečni sestavljeni kazalnik cen Mednarodne organizacije za kavo je avgusta znašal 287,29 ameriškega centa za funt in je bil tako praktično nespremenjen glede na julij.
To pomeni, da po velikih podražitvah ni mogoče preprosto sklepati, da bodo svetovne cene še naprej samo rasle. Razmere se spreminjajo glede na pričakovano letino, vreme in ponudbo, spremembe na svetovnem trgu pa se tudi ne prenesejo nujno takoj in v enaki meri na maloprodajne cene.
Več kot 20.000 ton kave v enem letu
Da smo Slovenci precej povezani s kavo, kažejo tudi podatki o trgovini.
Slovenija je lani uvozila 20.398 ton kave, vredne 138 milijonov evrov. V vrednostnem smislu je največ kave prišlo iz Brazilije, ki je predstavljala 26 odstotkov uvoza, sledila je Italija z 19 odstotki.
Hkrati Slovenija kavo tudi izvaža. Vrednost izvoza se je v primerjavi z letom prej povečala za 51,3 odstotka in dosegla 90 milijonov evrov oziroma skoraj 10.000 ton. Največ je je po vrednosti odšlo na Hrvaško in v Italijo.
Tudi kavarn je precej več kot pred desetletjem
Kava je pomemben del gostinske ponudbe. Predlani je v Sloveniji poslovalo 446 slaščičarn in kavarn, kar je 134 več kot leta 2014.
S predelavo čaja in kave se je ukvarjalo 72 podjetij, medtem ko jih je bilo desetletje prej 37 manj. V trgovini s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je delovalo 60 podjetij.
Na ravni Evropske unije je bilo lani proizvedenih nekaj več kot 1,5 milijona ton pražene kave v vrednosti približno 17 milijard evrov. Daleč največja proizvajalka je bila Italija s 473.299 tonami, sledili sta Španija in Nizozemska.
Jutranji ritual, ki ga vse bolj občutimo v denarnici
Kava tako ostaja ena tistih majhnih vsakodnevnih navad, pri katerih se nekaj deset centov razlike morda ne zdi veliko. Ko pa pogledamo daljše obdobje oziroma ceno kilograma kave na trgovski polici, je sprememba precej bolj očitna.
Če ste torej današnjo prvo kavo že spili, je bila statistično gledano precej dražja od tiste, s katero ste jutro začeli še leto prej. In prav pri kavi za doma je bil cenovni skok največji.
