Po prvih napovedih Olega Butkovića, hrvaškega ministra za morje, promet in infrastrukturo, bi moral nov sistem cestninjenja na hrvaškem avtocestnem omrežju v celoti uveljaviti že letos, a glede na trenutno stanje novega sistema cestninjenja ne bo v veljavi do drugega četrtletja 2026. leta, piše Glas Istre.
Tudi ta rok bi veljav v primeru, če Državna komisija za varstvo tržne konkurence (DKOM) zavrne pritožbo avstrijskega Kapsch TrafficComa na odločitev o izbiri izvajalca. Če bo pritožbi ugodeno in bo odločitev o izbiri slovaško-češkega konzorcija, ki ga sestavljata SkyToll in TollNet, razveljavljena, bo to uvedbo novega sistema odložilo za nedoločen čas.
Nov sistem cestninjenja petdeset odstotkov dražji od prvotnih ocen
Lani med razpisom se je izkazalo, da ne prej omenjeni roki ne prvotna ocena vrednosti naročila (okoli 500 milijonov kun) ne bodo držali. V samem razpisu se je ocenjena vrednost del povzpela na 100 milijonov evrov, kar je približno petdeset odstotkov več od prvotnih ocen ministrstva, rok za uvedbo novega sistema pa so podaljšali za dve leti. In to dve leti od datuma podpisa pogodbe z izvajalcem, kar, tudi če DKOM ne bo ugodil pritožbi Avstrijcev, realno pomeni, da bi pogodbo s SkyToll lahko podpisali nekje aprila letos, nov sistem obračunavanja pa bi se uvedel najhitreje leta 2026, piše časnik.
Hrvatske avtoceste, investitor projekta, so novinarjem, potem ko je postalo jasno, da novega sistema ne bo v veljavi še vsaj dve do dve leti in pol, večkrat pojasnile, da gre za zahteven projekt, ki zahteva obsežno projektno dokumentacijo, v času trajanja postopka javnega naročanja pa je prispelo približno tristo povpraševanj interesentov, kar je podaljšalo rok za oddajo ponudb.
Ponudbe so na HAC prispele že julija lani, zato ni jasno, zakaj je državna družba, ki upravlja avtoceste, rabila skoraj sedem mesecev, da je med desetimi prejetimi izbrala najboljšo, piše Glas Istre. Na njihovo zadnje vprašanje, zakaj je bila uvedba novega sistema predvidena že letos ali najpozneje prihodnje leto, so v HAC-u kratko odgovorili, da gre za zahteven in konkreten projekt, ki mora biti realiziran ob hkratnem poteku prometa po avtocestah, torej brez prekinitve prometa.
Kot so pojasnili, je obveznost izvajalca izdelati projekt sistema (»Design and Build« ali »Projektiraj in gradi«), izvesti upravni postopek in pridobiti vsa potrebna dovoljenja ter izvesti vsa dela vgradnje portalov in opremo na avtocestah v prometnih razmerah. Dveletno obdobje vključuje tudi dvomesečno testno obdobje.
Nov sistem cestninjenja bi sicer uporabljal dve obstoječi tehnologiji, ki ju v svetu že uporabljajo – tehnologijo DSRC (radijska komunikacija na 5,8 GHz) za cestninjenje uporabnikom naprav ENC in tehnologijo ALPR (prepoznavanje registrskih tablic) za cestninjenje občasnih uporabnikov za lahka vozila in nadzor plačevanja cestnine za vsa vozila.
Nov sistem cestninjenja temelji na prostem pretoku vozil, brez ustavljanja zaradi cestninjenja, kar naj bi bistveno povečalo pretočnost prometa in zapisalo v zgodovino večurne zastoje na cestninskih postajah, ki se dogajajo vsaki turistični sezoni in ob praznikih. Sistem naj bi deloval po principu zaračunavanja po dejansko prevoženih kilometrih v avtocestnem omrežju na Hrvaškem, pri čemer bi moral vsak prevožen kilometer na kateri koli od avtocest v omrežju HAC stati enako. Hkrati naj bi sistem deloval na vseh avtocestah, tako na tistih, ki jih upravljajo Hrvaške avtoceste, kot tudi na koncesioniranih avtocestah – Istrskem ipsilonu in avtocesti Zagreb-Macelj.
Več o tem, kakšen sistem velja na Hrvaškem zdaj, lahko preberete tukaj.
Za uvedbo sistema je izbrani slovaško-češki konzorcij ponudil najnižjo ceno, in sicer 79,9 milijona evrov, druga finančno najugodnejša ponudba pa je bila ponudba avstrijskega podjetja Kapsch in osješkega Spinne Traffica s ceno 89,7 milijona evrov, kitajski CTFO je ponudil ceno 89,9 milijona evrov. Na odločitev o izbiri SkyToll in TollNet so se pritožili tako Kitajci kot Avstrijci. Medtem ko je bila pritožba kitajske družbe zavrnjena, pritožba družb Kapsch in Spinne Traffic še ni rešena. Konzorcij se je pritožil iz treh razlogov, med katerimi bi lahko bil najbolj problematičen ta, da po mnenju pritožnika strokovnjaki izbranega ponudnika nimajo referenc pri implementaciji sistema, ki naj bi ga uvedli na Hrvaškem, kar je bil eden od pogojev razpisa.
