Festival slovenskega filma – kdo so zmagovalci?

Strokovno žirijo za celovečerne filme so sestavljali Gordan Matić, Olmo Omerzu in Miran Zupanič. Strokovno žirijo za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme pa Anja Banko, Jasna Hribernik in Petra Seliškar.

Vesna za najboljši celovečerni film

Odrešitev za začetnike

Režija: Sonja Prosenc, produkcija Zavod Monoo

Film Odrešitev za začetnike odpira temo disfunkcionalne družine na izviren, drzen in humoren način ter jo prenaša v širši družbeni kontekst. Gre za pogumno in pronicljivo satiro, ki prinaša nov val energije v slovenski film.

Vesna za najboljšo režijo

Hanna Slak za film Niti besede

Vsi verjamemo, da smo dobri, in na tem temelji naša identiteta. Tudi Hanna Slak gradi odnose med materjo in sinom na tej premisi ter pri tem spretno uporablja moč simbolizma. Ta dviga pripoved na višjo raven ekspresivnosti in dokazuje talent režiserke, ki je zmožna pritegniti gledalca v življenja svojih junakov.

Vesna za najboljši scenarij

Sonja Prosenc za Odrešitev za začetnike

Scenarij, v katerem je družbena satira uporabljena na izjemno intimen način, se izmika ustaljenim pripovednim konvencijam in zapušča varne meje realizma. Tu poetično diha s političnim, kar gledalca nenehno nagovarja h globljemu premisleku.

Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo

Katarina Stegnar v filmu Odrešitev za začetnike

Olivia v interpretaciji Katarine Stegnar je tisti središčni lik filmskega mikrokozmosa, ki si nepopustljivo prizadeva ohraniti videz popolne družine, ob tem pa vztraja pri čustveni hladnosti in zakrčeni odmaknjenosti, s katero tlači svoje primarne vzgibe. Stegnar je oblikovala svoj lik z veliko notranjo intenziteto in brezkompromisno doslednostjo ter tako ustvarila enega najzagonetnejših ženskih likov v sodobni slovenski kinematografiji.

Vesna za najboljšo glavno moško vlogo

Marko Mandić v filmu Odrešitev za začetnike

Mandić je svojega Aleksandra razplastil v bitje, ki je ob vsem materialnem blagostanju prepolno šibkosti, strahov in predsodkov. V osebo, ki se pred bedo svoje dejanske eksistence zateka v sanjarije o popolni družini. In tudi v človeka, ki v sebi nosi zmožnost ljubiti. Potrebuje pa kar dober udarec v glavo, da je to ljubezen zmožen pokazati. Mandić je svojo vlogo oblikoval tako, da smo mu v tem odločilnemu trenutku pripravljeni brezpogojno verjeti.

Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo

Mila Bezjak v filmu Odrešitev za začetnike

Otroka toksičnega razmerja med Olivio in Aleksandrom je z mladostno pristnostjo in energijo odigrala Mila Bezjak. Svoji junakinji je podelila neobičajno globino in zrelost, zaradi katere Agata znotraj disfunkcionalne družine učinkuje kot njena najsvetlejša točka.

Vesna za najboljšo stransko moško vlogo

Krešimir Mikić v filmu Čao Bela

V filmu Čao Bela, ki ga poganjajo otroški junaki, igra Krešimir Mikić moškega srednjih let, iščočega ravnotežje med izzivi, ki jih prinašata vloga očeta samohranilca in iskanje trajne ljubezni. Z minimalnimi gestami, brez odvečnih besed ustvari lik očeta, ki daje svoji hčerki prepričljivo čustveno podporo.

Vesna za najboljšo fotografijo

David Hofmann za film Igrišča ne damo

Fotografija Davida Hofmanna daje filmu Igrišča ne damo mladostno svežino, dramsko napetost in vtis spontane naključnosti. Hofmann osvetljuje osebe in snemalna mesta na način, ki podeljuje sliki očitno estetsko vrednost, ne da bi bil pri tem kakorkoli zmanjšan vtis avtentičnosti objektov pred kamero.

Posebna omemba za Gregorja Božiča za film Mož, ki ni mogel molčati

Gregor Božič je v kratkem filmu Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Slijepčevića pokazal, kako močno izrazno sredstvo je lahko en sam majhen premik kamere in kako velik film je mogoče posneti na majhnem prostoru.

Vesna za najboljšo izvirno glasbo

Boris Benko, Primož Hladnik za film Odrešitev za začetnike

Glasbe v filmu Odrešitev za začetnike ni mogoče ločiti od gibljivih slik. Avtorja sta ustvarila glasbeno tkivo, ki je popolnoma v funkciji zgodbe o tragikomični družini in se ustrezno spaja z estetiko filma.

Vesna za najboljšo montažo

Uroš Maksimović za film Cent’anni

Najti pravo mero in bistvo zgodbe, ki bo bolečo osebno izkušnjo prenesla publiki brez stereotipov in odvečnih informacij, je bil brez dvoma velik izziv. Nanj se je montažer izjemno dobro odzval z izborom in razporeditvijo gradiva, s katerim je spretno povezal vse nivoje zgodbe – osebne, družinske, moralne in duhovne. Seveda tega ganljivega filma ne bi bilo brez režije v montaži.

Vesna za najboljšo scenografijo

Tajana Čanić Stanković Odrešitev za začetnike

Redko vidimo, da je filmska scenografija tako močan pripovedni element, ki je v neposrednem dialogu z igralci in dogajanjem. Na videz popoln in vizualno dovršen svet je tu nenehno prežet z občutkom nelagodja.

Vesna za najboljšo kostumografijo

Katarina Šavs za film Igrišča ne damo

Kostumografija Katarine Šavs nas s svojo igrivostjo in avtentičnostjo popelje v okolje današnje mladine ter prispeva k čustvenemu prikazu sveta, ki mu pogosto ne znamo prisluhniti.

Vesna za najboljšo masko

Tina Lasič Andrejević za film Niti besede

Tina Lasič Andrejević s svojo diskretno masko vseskozi podpira realistično zasnovo filma Niti besede in subtilno potencira doživljajska stanja likov, da igralske stvaritve tudi z njeno pomočjo zaživijo v vsej svoji polnosti.

Vesna za najboljši zvok

Boštjan Kačičnik za film Nekoč v Posočju

Odmaknjen, skrivnosten in današnjemu čutenju težko dosegljiv svet starovercev nam film Nekoč v Posočju še posebej intenzivno približa s svojimi zvočnimi plastmi, ki jih je Kačičnik mojstrsko združil v nedeljivo in ekspresivno celoto.

Vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo

Niti besede Hanne Slak, slovenski koproducent Staragara

Slak je s pomočjo slovenskih koproducentov Mihe Černeca in Jožka Rutarja iz Staregare v nemškem prostoru in z nemškimi igralci ustvarila izvrstno intimno dramo o materi in sinu, o potlačenih in neizrečenih stvareh, ki čakajo, da privrejo na plano.

Vesna za posebne dosežke

Igrišča ne damo v režiji Klemna Dvornika

Film Igrišča ne damo ne podcenjuje gledalcev in se ne boji na komunikativen in komičen način odpirati angažiranih tem v okviru žanra mladinskega filma.

Posebna omemba

Matevž Jerman in Jurij Meden za film Ali je bilo kaj avantgardnega?

Filmu je uspelo iztrgati iz pozabe dragocen košček slovenske filmske zgodovine iz druge polovice 20. stoletja. Gledalcem bo olajšal razumevanje razmerij med glavnim tokom slovenske kinematografije in različnimi avantgardnimi gibanji ter njihovo vrednotenje znotraj kulturnega prostora nekdanje Jugoslavije.

Vesna za najboljši dokumentarni film

V mojih sanjah rase vsako noč drevo v režiji Vida Hajnška

Vesno za najboljši dokumentarni film podeljujemo filmu V mojih sanjah rase vsako noč drevo za absolutni ustvarjalni presežek. Film odlikuje subtilna poetika, v kateri čas in dih zastaneta. Človek, pokrajina, živali, zgodovina, tradicija se zlijejo v eno – Haloze.

Posebna omemba

Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss

Izpostavljamo delo Maje Weiss Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, v katerem arhivski material postane kreativni in čustveni gradnik zgodbe.

Posebna omemba

Nekoč v Posočju v režiji Eme Kugler

Izpostavljamo delo Eme Kugler Nekoč v Posočju za režijske odločitve, s katerimi v odsotnosti gradiva iz pokrajine in ljudskega izročila ustvari živ spomenik poganske preteklosti, ki jo je izbrisalo kruto pokristjanjevanje.

Vesna za najboljši kratki igrani film

Vesna ni podeljena.

Vesna za najboljši animirani film

Tri tičice Zarje Menart

Vesno za najboljši animirani film podeljujemo Trem tičicam Zarje Menart. Likovno izpopolnjena animacija pretanjeno govori o ženski biti. Podobe starodavnega ženskega zavezništva, povezanosti z naravo in rituali se prelivajo in ustvarjajo čustveno napetost.

Posebna omemba

Maček med vrati Ane Čigon

Posebno omembo podeljujemo animiranemu filmu Maček med vrati Ane Čigon za humoren naskok na za slovensko okolje aktualno temo folklornega odnosa do meje in ograjic.

Vesna za najboljši eksperimentalni film

Vel Vet Vel_festivalski film Mihe Možina

Vel Vet Vel_festivalski film Mihe Možine naskakuje filmske žanre in zvrsti in se razteguje med namenskim in eksperimentalnim. Skozi igrivo erotično formo nas zapelje tako, da pozabimo na njegov namen.

Posebna omemba

Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili Sare Bezovšek

Posebej omenjamo eksperimentalni film Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili Sare Bezovšek, ki je spretno prelila svojo intermedijsko instalacijo v film, v katerem princip telefonskega zaslona preizkuša filmsko platno.

Vesna za najboljši študijski film

Vesna ni podeljena.

Posebna omemba

Onkraj obraza (Anja Resman), (Ne)srečen dan (Karin Likar), Okno (Nel Jeraj Sedej), Vmesnik (Špela Koščak), Grobo tkane niti (Iza Mlakar), Po tem (David Champaigne)

Glede na to, da je letošnji nabor študentskih filmov izjemno bogat, nas ne skrbi za prihodnost slovenskega filma. Težko je bilo izbrati in nepravično bi bilo, da bi nagrado podelile le enemu filmu v toliko različnih zvrsteh: igrani, dokumentarni, eksperimentalni in animirani film. Zato smo se odločile, da letošnjo vesno razrežemo na šest delov, saj smo jo želele podeliti šestim filmom, ki si jo enakovredno zaslužijo.

Zaradi pravilnika festivala ta odločitev ni bila možna. Vesna se lahko podeli zgolj enemu filmu. Tako v skladu s pravilnikom podeljujemo šest posebnih omemb, simbolično pa jih še vedno smatramo kot podeljeno vesno in ob tem ponovno pozivamo k preoblikovanju pravilnika. Vsak od izpostavljenih filmov ima določene ustvarjalne presežke in prav te je treba prepoznati.

Vesna za posebne dosežke

Cent’anni Maje Doroteje Prelog

Vesno za posebne dosežke podeljujemo filmu Cent’anni Maje Doroteje Prelog za hrabrost pripovedi. Brez zavor prikazuje intimen odnos, ki se razvija po nepredvidljivih ovinkih življenja. Film postane odnos in odnos postane film.

Festival slovenskega filma in druge nagrade

Nagrado Art kino mreže Slovenije za izbrani celovečerni film, o kateri je odločala žirija v sestavi Suzana Kokalj, Vesna Telič Kovač in Uroš Zavodnik, je prejel film Kino Volta Martina Turka.

Dokumentarni film režiserja Martina Turka se na svojevrstni ravni sooči z dokaj neznano strastjo Jamesa Joycea in skupine tržaških zanesenjakov, ki so s Kinom Volta postavljali začetke slovenske kinematografske dejavnosti. Skozi proces nastajanja gledališke igre nam približa osebe izpred stoletja in večnacionalnost mesta v zalivu, ki se še danes odslikava ne le v filmski umetnosti, ampak tudi tukaj in zdaj.

Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov fipresci za najboljši slovenski celovečerni filmi v tekmovalnem programu, o kateri se odločale Maša Peče, Varja Močnik in Kristian Božak Kavčič, gre filmu

Cent’anni Maje Doroteje Prelog

V intimnem dokumentarnem dnevniku, ki secira dinamiko ljubezenskega odnosa, postane protagonist tudi film sam. Ko se sredi prostranih pokrajin znajdemo v utesnjenem primežu čustev, kadra in fička, se nam na nov in nepričakovan način odpirajo vprašanja o razmerjih med dokumentarnim in fikcijo, resničnim in izmišljenim, tistim, kar vidimo, in tistim, kar ostaja zakrito.

Nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih režiserjev, prejme patiner Nenad Živković Nešo.