Na Kitajskem so uspešno presadili svinjska jetra bolniku, ki je bil klinično mrtev. O novici poročajo številni svetovni mediji. Po operaciji, ki je trajala 9 ur, so jetra gensko spremenjene svinje delovala več kot 96 ur, kar predstavlja rekord in nakazuje, da bi svinjska jetra lahko nadomestila človeška.
Ksenotransplantacija sproža etične dileme
Na Kitajskem je približno 400 milijonov bolnikov z boleznimi jeter, vsako leto pa je odkritih med 300 in 500 tisoč novih primerov odpovedi jeter. Za odpoved jeter je presaditev jeter edina učinkovita metoda zdravljenja, vendar v resnici mnogi ljudje izgubijo življenje, ker ne morejo čakati na darovalca jeter, so povedali strokovnjaki.
Sicer se poleg tehničnih izzivov pojavljajo tudi vprašanja glede etičnosti uporabe živalskih organov za človeške presaditve. Ksenotransplantacija oziroma postopek, pri katerem se celice, tkiva ali organi ene vrste presadijo ali vbrizgajo v predstavnika druge vrste, odpira novo področje v medicini, ki zahteva nadaljnje raziskave in razprave med strokovnjaki, etiki in širšo javnostjo, da bi zagotovili, da se takšne inovacije izvajajo na odgovoren in etičen način.
Zgodovina ksenotransplantacije sega v zgodnje 20. stoletje, vendar so bili znanstveni in tehnološki napredki v zadnjih desetletjih, še posebej na področju genetskega inženiringa, ključni za razvoj tehnik, ki omogočajo uspešnejše presaditve med vrstami. Glavni izzivi pri ksenotransplantaciji vključujejo imunski odziv prejemnika, ki lahko privede do zavrnitve presajenega organa, ter tveganja prenosa bolezni med vrstami.
