70-letnik, ki s svojo Flying V kitaro še vedno zgleda kot mladenič, si je za evropski del turneje za pevca izbral nekdanjega frontmana skupin H.E.A.T. in SKID ROW, Erika Grönwalla, ki je eden izmed gostujočih pevcev tudi na Schenkerjevem albumu “My Years With UFO”, ki je izšel pred kratkim. V skladbi “Mother Mary” sicer na kitari gostuje tudi Slash iz skupine GUNS N’ ROSES.
Michael Schenker je pomembno prispeval k mednarodnemu mega uspehu britanske rock skupine UFO med letoma 1973 in 1978, čas, ki mu nekateri pravijo tudi »Schenkerjeva doba«. In čeprav je ta trajala le nekaj let, je Schenker pustil trajen pečat na rocku kot mladi tekstopisec in izjemen kitarist. V teh meteorskih letih so posneli pet prelomnih studijskih albumov – Phenomenon, Force It, No Heavy Petting, Lights Out, Obsession in album v živo Strangers In The Night, ki še posebej izstopa kot eden najvplivnejših albumov rocka v živo vseh časov, saj z njega prihajajo svetovne uspešnice, kot so Doctor Doctor, Rock Bottom in Only You Can Rock Me.
Uspešnice v novi preobleki
Tako največje uspešnice kot klasike zasedbe UFO so v novi preobleki dobile nov sijaj, še posebno pa so zažarele v energični, svojevrstni, edinstveni interpretaciji švedskega vokalnega virtuoza Erika Grönwalla. Ta je s svojim poplesavanjem in norenjem po odru kitarskim bravuram legendarnega kitarista dodal mladostno obarvano energijo, ki je tudi ostale starejše kolege na odru zagotovo pomladila za vsaj 30 let. Vsaj videti je bilo tako.
Erik se med popotovanjem od nastopa do nastopa oglaša v živo in s svojim zajetnim krogom oboževalcev deli zanimive trenutke s tourbusa in iz backstaga, kar še dodatno priča o njegovi predanosti. Slednja pride najbolj do izraza prav na odru, ko iz spoštovanja do Michaela Schenkerja skorajda ne zakoraka na njegovo polovico odra, da ne bi s kitarskim genijem “neupravičeno” delil niti koščka tal. Ponižnost veje tudi iz njegovega zapisa na profilu socialnega omrežja.
“Ljudje ne vedo, da nisem na tej turnejo zato, da bi pel. Tu sem, da lahko vsak večer poslušam Michaela Schenkerja, kako “raztura”. Čisto slučajno imam najboljši sedež v dvorani: naravnost izpred ojačevalca. Moje petje služi samo polnjenju lukenj med kitarskimi solo vložki,” je bil skromen Erik.
Prvi nastop pri 11 letih s Scorpionsi
Michael Schenker je sicer svojo glasbeno kariero začel še pred priključitvijo “vesoljcem”, saj je svoj prvi nastop odigral pri rosnih enajstih letih, z bratom Rudolfom in skupino Scorpions v nočnem klubu. Schenker je s Škorpijoni (ki jih je ustanovil brat) igral na njihovem prvencu Lonesome Crow pri 16 letih.
Brat je tudi krivec za to, da Schenker vihti kitaro Flying V. No, če smo natančni, je bilo krivo naključje. Nekoč je igral s Scorpionsi, ko se mu je strgala struna, in ker je ravno imel solo, sta z bratom nemudoma zamenjala kitari.
»On je igral V, tako da sem jo na koncu igral tudi sam. Preprosto sem oboževal njeno kombinacijo s 50-vatnim Marshallom. In ko sem se navadil na obliko, ni bilo več poti nazaj,« je dejal v intervjuju za Guitar world.
Vesoljska ekspedicija na Dunaj
A vrnimo se na Dunaj in v dodobra zapolnjeno dvorano Simm City. Po predskupini in pripravah odra se je najprej zaslišalo Led Zeppeline in njihovo Immigrant song, in ko so ugasnile luči, smo vedeli, da je prišel dolgo pričakovan trenutek – na odru se je prikazal veliki Michael Schenker, za njim pa vsi trije inštrumentalisti, ki mu stojijo ob strani v skupini MSG (Michael Schenker Group) – Steve Mann na kitari in klaviaturah, Bodo Schopf na bobnih, Barend Courbois na basu in nazadnje “nori pevec s Švedske” Erik. Začetek je bil udaren – Natural Thing, Only you can rock me in Hot’n’ready, pa do vsem dobro znane Doctor Doctor. Sledila je Mother Mary, I’m a loser, This kids in že drugi vrhunec večera Lights out.
Celotno set listo sta zaznamovala brezhiben zvok in mojstrska izvedba, oboje pa je očitno navdušilo tudi publiko, ki je dokazala, da so lahko tudi Avstrijci energični in pojoči.
Pri 70 letih igra kot 17-letnik
Schenker je ves čas vihtel svojo Flying V natanko tako, kot je to počel pred 50 leti – kot da bi bil spet star 17 in ne 70 let. Na sredini odra je s svojo nabrušenostjo in pristnostjo kraljeval Erik, ki je pri dveh skladbah poprijel tudi za akustično kitaro. Za vrhunce koncerta sta poskrbeli tudi skladbi Shoot in Rock Bottom, večer pa se je zaključil z vročo Too hot to handle.
Neznani leteči predmet, leteča V kitara v rokah edinstvenega krotilca strun, leteči Šved, ki te s svojim petjem izstreli v vesolje … to je bilo le nekaj zagotovil za nepozabno vesoljsko ekspedicijo, ki je nihče, ki se je nanjo podal 17. aprila na Dunaju, ne bo nikoli pozabil. Nasprotno, vsi se bomo z veseljem spominjali večera, ko smo se pustili ugrabiti Nezemljanu s kosmato kučmo z očali na glavi, ki nas je s svojim neznanim letečim predmetom popeljal v preteklost in nas kot izkušeni kapitan varno pripeljal nazaj v sedanjost.
